Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek s svojim šestim in hkrati zadnjim pogovorom z državljani, ki ga je neposredno prenašala televizija, kar tri ure odgovarjal na vprašanja ljudi z vseh koncev države in celo iz sosednjega Kazahstana. Po svetovnem spletu, telefonu in z živo povezavo s kar 12 ruskimi mesti se je zanj nabralo več kot milijon vprašanj. A drugače kakor prejšnja leta so bila tokrat bolj kot z razmerami v Rusiji povezana z rusko vrnitvijo na svetovno politično prizorišče.
Moskva – »Obljube sem dajal samo mami, ko sem bil še majhen,« se je ruski predsednik Vladimir Putin v Teheranu izognil določitvi natančnega roka za dokončanje gradnje jedrske elektrarne Bušer, ki jo na jugu Irana gradi rusko podjetje. V skupni izjavi, ki sta jo dala z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, se je nato vendarle zavezal, da bo Rusija izpolnjevala svoje obveznosti in bo projekt končala v okviru dogovorjenih rokov. Zastoje je pripisal tehničnim težavam in zastareli opremi.
Moskva – Kaspijska konferenca, ki jo je v Teheranu gostil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, udeležili pa so se je predsedniki vseh drugih držav ob Kaspijskem morju, se je končala z deklaracijo, ki je v prvi vrsti odločna podpora iranskim jedrskim ambicijam in zaveza, da države tega območja v nobenem primeru ne bodo rabile za odskočno desko za napad na Iran. Sestanek je trajal cele štiri ure in čeprav niso dosegli dogovora o razdelitvi Kaspijskega morja, so bili s prvim sestankom po petletnem premoru zadovoljni vsi udeleženci. Najbolj zagotovo država gostiteljica.
Moskva – Čas prihoda ruskega predsednika Vladimirja Putina v Teheran je bil zaradi informacij, da tam nanj prežijo samomorilski napadalci, skrbno varovana skrivnost in tja je namesto v ponedeljek zvečer prispel šele v torek zjutraj. Najprej se je udeležil kaspijske konference, nato pa se je na štiri oči srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom in vrhovnim iranskim verskim voditeljem Ajatolo Ali Hamnejem. V ospredju je bilo seveda iransko jedrsko vprašanje.
Moskva – »Na mizo smo položili nekaj novih predlogov. Če gre Rusiji res za sodelovanje in ne za konfrontacijo, potem bi morali v njih najti odgovore na skrbi. Bomo videl,« se je na javno ponižanje v Moskvi, kjer je morala na ruskega predsednika Vladimirja Putina čakati kar 40 minut, odzvala ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice. Odločno je zavrnila ruske zahteve po zamrznitvi ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, v pogovoru za ameriško televizijsko postajo ABC pa je izrazila tudi zaskrbljenost nad vse večjim ruskim vojaškim proračunom.
Zadnji dan uradnega obiska ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice in obrambnega ministra Roberta Gatesa v Moskvi je minil v znamenju človekovih pravic, predvsem njihovega teptanja na nemirnem Severnem Kavkazu in proti njim uperjenega novega zakona o ekstremizmu.
Moskva – Ameriško-ruski odnosi so zaradi ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita v vzhodni Evropi na najnižji točki doslej in kaže, da jih ne bo »zakrpalo« niti dvodnevno srečanje obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav, ki se je v petek začelo v Moskvi. Za dobrodošlico ameriški zunanji ministrici Condoleezzi Rice in obrambnemu ministru Robertu Gatesu je namreč ruski predsednik Vladimir Putin nič kaj prijazno navrgel, da bo protiraketni ščit pokopal številne že sprejete sporazume o orožju. Gates in Riceova sta na srečanje z ruskim zunanjim ministrov Sergejem Lavrovom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom prišla z debelo študijo o načrtovanem jedrskem dežniku, ki pa Rusov skoraj zagotovo ne bo prepričala.
