Logo

Bruselj se je v rokavicah odzval na rusko nasilje

Evropska komisija je izrazila globoko zaskrbljenost nad ravnanjem ruske policije, ki se je med opozicijskimi protesti v Moskvi in Sankt Peterburgu minuli konec tedna pravila na nasprotnike predsednika Vladimirja Putina z gumijavkami in 350 protestnikov priprla. Nemčija, ki trenutno predseduje EU, je za nesprejemljivo označila aretacijo številnih pripadnikov sedme sile.


 

Bruselj se je na ruski eksces tudi tokrat odzval v rokavicah, saj je v zvezi z dogodki minuli konec tedna izrazil le zaskrbljenost, nasilja ruskih varnostnih organov pa ni obsodil. »Svoboda govora in zbiranja sta pomembni vrednoti, ki se jima je s članstvom v Združenih narodih, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Svetu Evrope, zavezala tudi Rusija, « je na ponedeljkovi tiskovni konferenci diplomatsko sporočila Christiane Hohmann, tiskovna predstavnica Evropske komisije za zunanje odnose. Ruske oblasti je še pozvala, naj v predvolivnem obdobju spoštujejo temeljne človekove pravice in jim dala vedeti, da bo Evropska unija s to temo Rusiji še naprej grenila življenje. Najprej na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v Luksemburgu prihodnji teden, ki se ga bo udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, potem pa še na majskem vrhunskem zasedanju Evropske unije in Rusije, ki bo potekalo v Samari.

Korak dlje od uradnega Bruslja je šel uradni Berlin, ki je obsodil aretacije številnih tujih novinarjev, verjetno tudi zato, ker je bil med priprtimi tudi dopisnik namške javne televizije. »Zaskrbljeni smo nad pretirano uporabo sile in obsojamo napad na novinarje, ki so v skladu z našim razumevanjem svobode tiska, samo opravljali svoje delo, " je v imenu nemške kanclerke Angele Merkel sporočila njena tiskovna predstavnica. V zvezi z omenjenimi dogodki so v Berlinu od Moskve zahtevali tudi podrobna pojasnila.

Županja Sankt Peterburga Valentina Matvijenko je glede morebitnega kratenja pravic predstavnikov medijev že odredila preiskavo, da bo sprožil preiskavo glede pretirane uporabe sile, pa je obljubil tudi vodja odbora za varnost ruske dume Vladimir Vasiljev, a hkrati zatrdil, da dokazov o kakršnihkoli kršitvah za zdaj ni.

V bran Rusiji je stopil nekdanji italijanski premier Silvijo Berlusconi, ki se je v času protestov mudil na obisku pri tesnem prijatelju Vladimiru Putinu. Po vrnitvi v domovino je povedal, da so mediji pretiravali glede števila protestnikov, ki so se zbrali na shodu proti Putinu. »Kasparov je obljubljal, da bo na ulice pripeljal množico, v resnici pa je pripeljal samo 700 ljudi. Istočasno je na drugem drugem shodu podporo Putinu izražalo 15.000 Rusov, » je za italijansko tiskovno agencijo dogodke v Rusiji opisal Berlusconi. Zvenel je natanko tako kot ruska državna televizija.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

17/4/2007 clanek-1196088.md

Priporočam