Od naše dopisnice

Oporišče je za ZDA izjemnega pomena, saj je šlo skozenj 15.000 vojakov in 500 ton opreme na mesec, zaprli pa ga bodo ravno v času, ko je ameriški predsednik ukazal, naj v Afganistan pošljejo dodatnih 17.000 vojakov. Ameriški obrambni minister Robert Gates je na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Krakovu tako izjavil, da je zaprtje oporišča spodbudila Rusija, ki tako spodkopava ameriška prizadevanja v Afganistanu. Čeprav sta rusko vpletenost v zaprtje zanikala tako uradna Moskva kot Biškek, dejstva govorijo drugače. Sklep o zaprtju je bil namreč sprejet takoj po sklenitvi dogovora o dveh milijardah dolarjev ruske finančne pomoči Kirgiziji.

»Prepričan sem, da zadeva še ni končana in da bomo lahko s kirgiškimi oblastmi sklenili nov dogovor,« se je na odločitev odzval Gates in dodal, da bo Washington razmislil o višji najemnino za uporabo oporišča, vendar »ne za vsako ceno.«

V ozadju so se ZDA pridno dogovarjale o odprtju alternativnih poti za dostavo nevojaške opreme, namenjene v Afganistan. Ruska agencija Interfaks je včeraj sporočila, da sta Tadžikistan in Uzbekistan za prevažanje nevojaške opreme že dala na voljo svoje cestno in železniško omrežje. Za tovrstno blago sta pripravljena odpreti preskrbovalne poti tudi Rusija in Kazahstan. Da se v Srednji Aziji med ZDA in Rusijo bije prava bitka za prevlado, dokazuje tudi napoved tadžiškega predsednika Emomalija Rahmona, da bodo znova pretehtali sporazum o namestitvi ruskih čet na ozemlju Tadžikistana ob meji z Afganistanom. Z napovedjo je presenetil prav v času, ko se je v Tadžikistanu mudila delegacija ameriške vojske.

Natu in ZDA je uporabo svojega ozemlja in zračnega prostora ponudila tudi Gruzija, ki namerava v Afganistan že v kratkem vnovič napotiti svoje vojake. Gruzinsko vodstvo je to sporočilo včeraj, ko so se obrambni ministri Nata v Krakovu posvetili tudi vprašanju širitve zveze na Gruzijo in Ukrajino, ki je trn v peti Rusiji.

Nemara je tudi zato ruska diplomacija vnovič zaostrila ton tudi pri pogajanjih o sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, nasledniku sporazuma Start 1. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ZDA obtožil, da se hočejo izogniti določilom sporazuma, tako da v kvote ne bi štele jedrskih konic, ki niso nameščene na izstrelkih. »Tako lahko obe strani svoj jedrski arzenal preprosto povečujeta tako, da iz skladišč preneseta dodatne konice,« je povedal Lavrov in dodal:»Upam, da bo Obamova administracija ubrala realistično pot, ki bo zadovoljila interese mednarodne strateške stabilnosti.« Novo pogodbo bi morali skleniti do decembra, ko se izteče veljavnost sporazuma Start 1.

Bolje kaže glede protiraketnega ščita v Evropi, saj je videti, da se ZDA nikamor ne mudi. Poljsko, kjer naj bi stali raketni sistemi, so tako že prosili za razumevanje zaradi zastoja, vendar za dokončno odločitev potrebujejo več časa. »Načrt bomo znova preučili, pri čemer bomo upoštevali odnose s Poljsko, Češko in Natom ter obljube, ki smo jih izrekli v zvezi z evropsko protiraketno zaščito, upoštevali pa bomo tudi odnose z Rusijo,« je ameriški obrambni minister poudaril v Krakovu.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber