Od naše dopisnice

Impulzivna Busheva odločitev je presenetila celo njegove najbližje sodelavce, predsedniški administraciji obeh držav pa je nakopala precej dela. Zdaj morajo namreč na vrat na nos pripraviti vse potrebno za vrhunsko srečanje, ki bo posvečeno strateškemu dogovoru o prihodnjem sodelovanju med Rusijo in Združenimi državami. Njegova glavna točka je protiraketni ščit, tema, zaradi katere so odnosi med Washingtonom in Moskvo dosegli najnižjo točko v zadnjih letih.

»Sem optimist. Mislim, da lahko dosežemo dogovor o zelo pomembnih vprašanjih. Mislim, da bi si veliko ljudi v Evropi oddahnilo, če bi dosegli dogovor o protiraketnem ščitu,« je izjavil Bush, ki bo v projekt protiraketnega ščita v Evropi poleg članic Nata povabil tudi Rusijo. Kako zelo si Bush želi, da bi dogovor o tem vprašanju dosegli še pred iztekom njegovega mandata, dokazuje njegovo nedavno pismo, ki sta ga ruskemu predsedniku Putinu med nedavnimi pogovori v Moskvi izročila ameriški obrambni minister Robert Gates in zunanja ministrica Condollezza Rice. V njem Rusiji ponuja nadzor nad radarjem na Češkem in raketnimi sistemi na Poljskem in zagotavlja, da so ZDA pripravljene počakati z uporabo sistema, dokler ne bo nespornih dokazov o iranski jedrski grožnji.

»Bistveno je prepričati Rusijo, da protiraketni sistem ni usmerjen proti njej,« je poudaril Bushev svetovalec za nacionalno varnost Stephen Hadley. Ruska delegacija se o vroči temi z ameriško stranjo že od srede pogaja v Washingtonu. Ostaja neomajna. »Naše stališče se ne spreminja. Najbolje bi bilo, da bi Američani načrte o protiraketnem sistemu opustili,« je bil odločen ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Razkril je še, da bodo pogovori med Bushem in Putinom namenjeni tudi kopici sporazumov iz časov hladne vojne. Med drugim sporazumu o konvencionalnem orožju v Evropi, od katerega je Rusija lani odstopila, in raketam kratkega in srednjega dosega. Sicer pa je po trditvah ameriški strani blizu tudi dogovor o sodelovanju na področju civilnega jedrskega programa, kjer Washington skrbi predvsem rusko sodelovanje z Iranom.

Po mnenju analitikov je Busheva odločitev za obisk Rusije povezana tudi z bližnjim zasedanjem zveze Nato, ki je za Rusijo eno najbolj spornih v zadnjem času. Na njem naj bi namreč potrdili akcijski načrt za članstvo Ukrajine in Gruzije, kar najbolj odločno podpira prav Bush. Ta bo v ta namen v prihodnjih dneh obiskal Kijev, v Washingtonu pa je pred kratkim gostil gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Putin, ki bo tudi sam sodeloval na zasedanju severnoatlantskega zavezništva, je v primeru takšnega razpleta zagrozil celo z usmeritvijo jedrskih konic proti Ukrajini in Gruziji. Na svojo stran je Putinu že uspelo zvabiti Francijo in Nemčijo, ki zdaj na ves glas poudarjata, da Ukrajina ne more biti članica, saj večina državljanov članstva ne podpira, Gruzija pa da mora najprej rešiti zamrznjena konflikta v Južni Osetiji in Abhaziji. Ravnanje Pariza in Berlina so mnogi že pripisali energetskim interesom. »Problem Evrope je, da ima Rusija roko na njenem energetskem ventilu,« je, denimo, pripomnil upokojeni general ameriških letalskih sil Joseph Ralston.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber