Moskva – Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi bo danes začela postopoma razpuščati svoje opazovalne misije v Gruziji. Rusija namreč kot edina članica organizacije ni privolila v podaljšanje dosedanjega mandata in je predlagala nove pogoje, ki pa za druge članice niso sprejemljivi. Kot pogoj za podaljšanje Ovsejevega mandata med drugim zahteva priznanje neodvisnosti Južne Osetije, kar sta doslej storili le Rusija in Nikaragva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je s tem v zvezi dejal, da se morajo članice Ovse zdaj odločiti, ali bodo sprejele ruski predlog. »Nič ni odvisno od nas,« je še dodal.
Moskva – Josip Visarionovič Stalin je po najbolj zadržanih ocenah pomoril 10 milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja. A je vseeno eno najbolj priljubljenih imen ruske zgodovine. Tretje mesto je dosegel tudi na natečaju Ime Rusije, ki ga je po zgledu britanske lestvice 100 največjih Britancev pripravila državna televizijska postaja Rossija. Od letošnjega maja je po spletu in s SMS-ji za največjo rusko zgodovinsko osebnost glasovalo kar 50 milijonov državljanov. Prvo mesto je zasedel knez Aleksander Nevski, ki je v prvi polovici 13. stoletja porazil Švede in nemški viteški red, drugo mesto pa je pripadlo Petru Stolipinu, ki je bil v zadnjem obdobju carske Rusije ministrski predsednik in mu pripisujejo zasluge za agrarno reformo.
Moskva – Organizatorji nasilno zadušenih protestov v Vladivostoku na ruskem Daljnem vzhodu so napovedali, da bodo po novem letu znova odšli na ulice in poskušali vlado prisiliti k odpravi višjih uvoznih dajatev na rabljena tuja vozila. »Proteste bomo najverjetneje nadaljevali že 10. januarja,« je napovedal predsednik Združenja za zaščito pravic voznikov Sergej Kanajev. »Trenutno to še ni mogoče, saj so organizatorji dobesedno v hišnih priporih in pod budnim nadzorom oblasti. Nekatere so zaradi protivladnih govorov klicali na policijo in šikanirali na delovnih mestih,« je še nadaljeval.
Moskva – Postsovjetsko prostranstvo se je znašlo v primežu globalne finančne krize in ruska nacionalna valuta rubelj je včeraj v primerjavi z evrom dosegla najnižjo vrednost od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. S še hujšimi gospodarskimi težavami se ubada Ukrajina: nacionalna valuta grivna je od septembra izgubila že polovico vrednosti, devalvacija je v središču novega srditega spora med premierko Julijo Timošenko in predsednikom Viktorjem Juščenkom. Bivša zaveznica, zdaj njegova nočna môra, ga je obtožila namernega slabenja nacionalne valute s ciljem državo pripeljati do popolnega bankrota. Za Ukrajino utegne biti hkratna politična in gospodarska kriza smrtonosna kombinacija.
Moskva– Ministri za energetiko iz dvanajstih vodilnih svetovnih izvoznic plina so včeraj v glavnem mestu Rusije podpisali ustanovno listino Foruma držav izvoznic plina (Gecf). Na zahodu se bojijo, da je to plinski kartel, ki bi rad z določanjem proizvodnih kvot uravnaval cene plina, kakor to s cenami nafte počne Opec. »Naš namen ni ustanoviti kartel proizvajalk plina, ampak samo določiti pravila igre,« je bojazni zavrnil ruski minister za energetiko Sergej Šmatko. Njegov venezuelski kolega pa je vendarle dal vedeti, da bo Gecf na trgu plina to, kar je na trgu nafte Opec.
Moskva – Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je zaradi gospodarske krize že drugič zatekel po pomoč k svoji tradicionalni zaveznici Rusiji. Na uradni obisk v Moskvo ni prišel praznih rok, ampak je v zameno za nižje cene plina in novo denarno posojilo ponujal politične in gospodarske koncesije. Po poročanju Kommersanta, ki se sklicuje na neimenovanega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva, bodo beloruske prošnje uslišane, če bo v zameno priznala neodvisnost gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Ker tega doslej še ni storila, je pri Rusiji dobila številne negativne točke.
Moskva – Potem ko je ruska vlada v začetku decembra sprejela odločitev o povišanju dajatev na uvožena vozila, državo že drugi teden pretresajo protesti. Najbolj burno je na vzhodu države, zlasti v Vladivostoku, kjer je že prejšnji teden demonstriralo šest tisoč ljudi, ki so poleg znižanja avtomobilskih carin zahtevali tudi odstop premiera Vladimirja Putina. V soboto in včeraj se jih je na neprijavljenem shodu zbralo okoli tisoč, z njimi pa so grobo obračunale posebne policijske enote Omon. Solidarnostni protesti so bili tudi v Moskvi, Sankt Peterburgu, Novosibirsku in Krasnojarsku, na njih pa se je zbralo po nekaj sto ljudi. Policija na teh shodih ni posredovala.
Moskva – Rusko-ukrajinski plinski spor se zaostruje, čeprav je Ukrajina poravnala 571 milijonov evrov od skupaj 1,7 milijarde evrov plinskega dolga. »Če dolg ne bodo poravnali v celoti in ne bomo našli druge rešitve, Ukrajini od 1. januarja prihodnje leto ne bomo mogli dobaviti plina,« je na tiskovni konferenci opozoril tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Zaradi spora je na nogah tudi Evropska unija, ki kar 80 odstotkov ruskega plina dobi prek plinovodov, speljanih čez Ukrajino. Rusija sicer pokrije kar četrtino vseh evropskih plinskih potreb.
Moskva – Jevgenij Gontmaher, direktor centra za socialno politiko pri ruski akademiji znanosti in umetnosti, je v poslovnem dnevniku Vedomosti razmišljal o posledicah finančne krize v Rusiji že 6. novembra, omenjeno besedilo pa še zdaj dviguje prah. Zaradi hipotetičnega prispevka z naslovom Novočerkask-2009, ki predvideva skrajno negativen razplet finančne krize v Rusiji, je vladni urad za medije urednika časopisa opozoril na kršenje zakona proti terorizmu. »Članek se lahko razume kot poskus spodbujanja ekstremizma,« so se odzvali na besedilo, ki je bilo objavljeno na komentatorski strani.
