Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija. Naj zmaga Resnica!

Logo

Polono Frelih za Evropski Parlament!Media-kit

Angela Merkel gre v Canosso

Mirovna pobuda francoskega­ predsednika Françoisa ­Hollanda in nemške kanclerke­ ­Angele Merkel za rešitev krize­ na vzhodu Ukrajine je bila videti nadvse spontana, saj so bili z njo seznanjeni le »posvečeni«. Gre dejansko za pobudo »stare Evrope«, ki je končno zbrala pogum, da Združenim državam Amerike vrne, ker so ji v začetku krize v Ukrajini pokazale sredinec?


 

Polona Frelih

Tako Ukrajina kot Evropska unija sta razdeljeni na vojni in protivojni tabor. Večji del evropskih držav zavrača oboroževanje Ukrajine, kar je tudi glavni razlog za novo mirovno pobudo. »S Hollandom nisva nevtralna posrednika, saj ščitiva naše interese nemške, francoske in predvsem evropske. Gre za mir, evropsko ureditev, pravico narodov do samoodločbe …,« je Merklova pred odhodom v Moskvo še enkrat poudarila, da ne verjame v vojaško rešitev konflikta. Vse članice Evropske unije ne menijo tako, Litva je, denimo, v Ukrajino že poslala orožje.

Pri ukrajinskem časopisu Evropska pravda so poročali, da se evropska dvojica odpravlja v Kremelj kar s predlogom o federalni ureditvi Ukrajine in njenem nevtralnem statusu, evropsko mirovno pobudo pa so interpretirali z besedami, »da si Evropska unija želi postati edini sogovornik Kremlja«. Da gre za poskus Evropske unije pretrgati popkovino z ZDA, je prepričan tudi Brian Becker iz organizacije Anti-War Answer Coalition: »Merklova in Hollande sta šla najprej v Kijev in nato v Moskvo. To ni nastalo v režiji Kerryja in ZDA.«

Kerry je med obiskom v Kijevu zanikal trditve o samostojni pobudi »stare Evrope« in poudaril, da gre za iniciativo, usklajeno z uradnim Washingtonom, ki se je ponudil celo kot garant miru na vzhodu Ukrajine. Po drugi strani je pomenljivo, da je skupaj z ukrajinskim premierom Arsenijem Jacenjukom ki za razliko od predsednika Petra Porošenka predstavlja »vojno opcijo« podžigal napetost z grožnjami o ruskih vojakih in orožjem na vzhodu Ukrajine.

V ponedeljek se Merklova odpravlja v Washington, kjer bo poročala o rezultatih evropske diplomatske misije v Kijevu in Moskvi, na podlagi tega pa bodo v ameriški administraciji razmislili o nadaljnjih korakih. Če ne bo diplomatskega preboja, bodo Združene države prižgale zeleno luč za vojaško pomoč Ukrajini, se glasi ultimat, ki naj bi ga Merklova po pisanju zahodnih medijev jasno in glasno predočila Putinu.

V ukrajinskih, ruskih in zahodnih medijih so se pojavile različne variante najnovejše mirovne pobude in njenih iniciatorjev. Enotne so samo ocene, da gre za doslej najresnejši poskus Zahoda, da ustavi prelivanje krvi. Po peturnih pogajanjih med Merklovo, Hollandom in Porošenkom, ki so v Kijevu potekala v četrtek zvečer, je jasno samo, da najnovejša mirovna­ pobuda temelji na sporazumu iz Minska, ki so ga v začetku septembra pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) podpisale Ukrajina, Rusija, Ljudska republika Doneck in Luganska narodna republika ter je zamrznil takratno stanje na bojišču.

Pridnestrski scenarij

Čeprav so to v Kijevu ostro zanikali, je najnovejša mirovna pobuda po pisanju Süddeutsche Zeitunga prišla s strani ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je že januarja predstavil mirovni načrt, pred kratkim pa naj bi Hollandu in Merklovi pisal še tajno pismo. Predlagal naj bi prestavitev razmejitvene črte v prid upornikom, uporniške regije naj bi dobile več avtonomije, od Kijeva zahteva prekinitev gospodarske in transportne blokade vzhoda, zavzema se za boljši status ruskega jezika in vztraja pri neposrednih pogovorih med Kijevom in uporniki.

Za uradni Kijev omenjeni predlogi seveda ne pridejo v poštev, kaj prida pa menda ni pripravljena popustiti niti Moskva, zato je po mnenju strokovnjakov trenutno še najbolj realna možnost zamrznitev konflikta oziroma pridnestrski scenarij, kot so ga poimenovali po leta 1992 sprejeti rešitvi za Pridnestrsko republiko, enklavo na vzhodu Moldavije, ki ima formalno še zdaj neopredeljen status.

»Takšen načrt verjetno ne bo pogodu voditeljem Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike, ki si želijo formalnega statusa zase in svoje prebivalce, poleg tega pa ne rešuje vprašanja gospodarske blokade,« je za Nezavisimo gazeto povedal neimenovani vir blizu pogajalcem iz tako imenovanega formata Normandija, ki je predvideval pogajanja med ruskim, francoskim in ukrajinskim predsednikom ter nemško kanclerko. Sestati bi se morali 15. januarja v prestolnici Kazahstana Astani, vendar so pogovori padli v vodo. Menda zato, ker je Merklova zavrnila srečanje s Putinom. Zdaj se je torej odločila, da gre v Canosso, kar je številne komentatorje spodbudilo k optimizmu. Bi se za ta korak odločila, ne da bi imela nekaj v žepu?


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

7/2/2015 clanek-2518063.md

Priporočam

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Polona Frelih je kandidatka Stranke Resnica na Evropskih volitvah - 2024

9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!