Doneck je bil tarča najhujšega napada do zdaj. Ukrajinska vojska je prvič uporabila celo raketni sistem Smerč, ki povzroči udar v velikosti 80 nogometnih igrišč. Zadeli so bolnico, vrtec, stanovanjske stavbe … Umrlo je najmanj 15 civilistov, na desetine je ranjenih.

V Lugansku so ukrajinske vladne sile prejšnji teden uporabile kasetne bombe, ki so prepovedane v 116 državah, saj so grožnja za civiliste, so bili v zadnjem poročilu kritični v človekoljubni organizaciji Human Rights Watch.

Putin je nevaren psihopat, ki ga je mogoče ustaviti samo z orožjem. S takšno argumentacijo so na straneh uglednih zahodnih časnikov nekateri zgodovinarji in zunanjepolitični strokovnjaki lobirali k pošiljkam ameriškega orožja za Ukrajino. Pred tem so politika in mediji takole z roko v roki že »reševali« Irak, Afganistan, Libijo …

Peščica privilegirancev v nesmiselne vojne že od nekdaj pošilja množice deprivilegiranih mladih ljudi. Težava je, da so mladi Ukrajinci vse manj naklonjeni bratomorni vojni. Na zadnji poziv k mobilizaciji se je odzvalo le 20 odstotkov vpoklicanih, v »agresorsko« Rusijo pa se je zateklo že več kot milijon potencialnih ukrajinskih vojaških rekrutov. Bodo Timothy Garthon Ash, Steve Pifer, Strobe Talbott in njim podobni sami prijeli za orožje?

Predpostavimo, da je Putin v resnici največji diktator po Sadamu Huseinu ali Moamerju Gadafiju in ga je treba odstraniti. Se je kdo vprašal, ali se Rusija potem ne bi pogreznila v kaos, kakršen trenutno vlada v Iraku ali Libiji. Ali res verjamejo, da bi se z odhodom Putina ukrajinska bratomorna vojna čudežno končala? Največja težava sodobnih »think-tankov« je, da znajo uspešno mešati štrene, skoraj nikoli pa ne ponujajo rešitev.

Prvi korak k detantu je včeraj naredil francoski predsednik François Hollande, ki se je skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel podal na mirovno turnejo. »Francija ni naklonjena vstopu Ukrajine v Nato,« je ponudil namig o vsebini mirovnega načrta. Očitno je, da vstopamo v obdobje velike diplomacije. V Kijevu, Moskvi, Washingtonu in Münchnu, kjer bo konec tedna varnostna konferenca.

Diplomatska prizadevanja se verjetno ne krepijo zaradi čedalje več civilnih žrtev v Ukrajini – teh je že 5350, ampak iz pragmatičnih razlogov. Je Putin zagrozil, da bo zaprl plinsko pipo? Je učinek bumeranga zaradi sankcij proti Rusiji postal preveliko breme za evropsko gospodarstvo? So v evropskih prestolnicah končno resno vzeli opozorila pred ukrajinsko skrajno desnico?

Visoki evropski diplomat mi je pred dnevi prišepnil, da že dolgo svari pred zaostritvijo in eskalacijo, njegov kolega pa, da si za umiritev napetosti v resnici prizadevajo tudi v Severnoatlantskem zavezništvu, »vendar snežne kepe groženj in protigroženj preprosto ne znajo več ustaviti«.

Se vsaj zavedajo, da smo najbliže jedrskemu spopadu po kubanski oziroma karibski krizi leta 1962?

𝕏   Facebook   Telegram   Viber