Na vzhodu Ukrajine so se razvneli najhujši spopadi po septembrskem premirju, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Obsežno uporniško ofenzivo so potrdili tudi v Kijevu, kjer se bojijo strateške obkolitve ukrajinskih enot v kraju Debalceve, ki leži med uporniškima utrdbama Lugansk in Doneck. Zaradi čedalje večjega števila civilnih žrtev mednarodna skupnost Rusiji grozi z novimi sankcijami.
Polona Frelih
Vojna, ki se je v Doneškem bazenu razplamtela takoj po novoletnih praznikih, po silovitosti prekaša dosedanja merjenja moči. Po osemmesečni bitki je uradni Kijev izgubil nadzor nad letališčem v Donecku, kar je upornikom, kot kaže, dalo krila. Po trditvah ukrajinskega ministra za obrambo Stepana Poltoraka so »teroristi« v soboto sprožili ofenzivo na vse strani.
S štaba Ljudske republike Doneck so sporočili, da je bilo ubitih 780 ukrajinskih vojakov, ogromno naj bi bilo tudi število vojnih ujetnikov. Njihova morala je menda na psu, zato naj bi se množično odločali za dezerterstvo.
Čedalje več je tudi civilnih žrtev in medsebojnih obtožb o napadih na civilne objekte. V zadnjem tragičnem incidentu v Mariupolu je umrlo 30 ljudi, 100 jih je bilo ranjenih. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so po ogledu tragedije sporočili, da je raketa priletela z ozemlja pod nadzorom separatistov, ki zanikajo krivdo.
Dejstvo je, da je premier Donecka Aleksander Zaharčenko v soboto objavil naskok na položaje ukrajinske vojske v njihovi zadnji večji utrdbi, ko pa so postale znane razsežnosti tragedije, je svoje besede vzel nazaj. Separatistom naklonjeni mediji namigujejo na namerno provokacijo ukrajinske vojske ob pomoči tujih najemnikov, kar dokazujejo s posnetkom domnevnega ameriškega vojaka v ukrajinski uniformi, ki je nekemu ukrajinskemu novinarju v idealni angleščini zabrusil: »Izgini mi izpred oči!«
EU neenotna o novih sankcijah
Tragedija v pristaniškem mestu je še zaostrila že tako napete odnose med Rusijo in Zahodom, ki rusko vodstvo ponovno poziva, naj preneha podpirati separatiste, in mu grozi z novimi sankcijami. Ameriški predsednik Barack Obama je sporočil, da bo Washington o nadaljnjih ukrepih razmislil skupaj z evropskimi partnerji, nakar je visoka evropska predstavnica za zunanjo politiko Federica Mogherini za četrtek napovedala izredno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije. K novim sankcijam poziva predvsem Latvija, proti pa naj bi bile Madžarska, Ciper in Grčija.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je Rusijo obtožil, da zalaga separatiste z orožjem, česar pa pri Severnoatlantskem zavezništvu tudi tokrat niso podkrepili z dokazi. Obtožbe je na izrednem zasedanju Ovseja zavrnil ruski predstavnik Andrej Kelin, češ da uporniki uporabljajo staro sovjetsko orožje, ki so ga zasegli v ukrajinskih vojašnicah. »Ukrajinska vojska ne služi nacionalnim interesom Ukrajincev, ampak interesom Nata, čigar cilj je geopolitično omejevanje Rusije,« je ruski predsednik Vladimir Putin poudaril na univerzi v rojstnem Sankt Peterburgu.
Za krepitev nasilja je obtožil ukrajinsko vodstvo, »za katero so civilisti samo topovska hrana«. Uradni Kijev je vnovič pozval k neposrednemu dialogu z uporniki, ki so po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova sprožili ofenzivo, »ker je ukrajinska artilerija tolkla po položajih pod nadzorom upornikov, ne oziraje se na to, ali gre za naseljena območja«.
Dvojni standardi glede civilnih žrtev
Združeni narodi ne izključujejo, da je napad na Mariupol vojni zločin oziroma kršitev mednarodnega humanitarnega prava. »Mariupol sploh ne leži na območju neposrednih sovražnosti, zato ni izključeno, da so krivci za tarčo namenoma izbrali civiliste. Storilce je treba kaznovati,« je bil odločen namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov Jeffrey Feltman. Ruska diplomacija je v protiofenzivi izpostavila, da mednarodna skupnost ni niti približno tako goreče obsodila napadov na civilne objekte na območjih pod nadzorom upornikov; avtobusno postajališče v Donecku (9 žrtev) ter nenehne napade na stanovanjske soseske v Donecku ter Horlivki, kjer je bilo po ruskih navedbah samo prejšnji teden ubitih 107 ljudi.
»Ukrajinska stran se je osredotočila na dva incidenta: napad na avtobus v kraju Volnovaha (13 žrtev) ter napad na stanovanjsko sosesko v Mariupolu. Jasno je, zakaj – ker sta obe mesti pod nadzorom Kijeva, ki izrablja tragediji v propagandne namene. Ko je cilj – finančna pomoč in sankcije proti Rusiji – dosežen, je konec tudi njihovega interesa za preiskavo,« je bil oster ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin. Ruski mediji kot dokaz selektivnosti Kijeva navajajo, da so ob tragedijah v Mariupolu in Volnovahi razglasili dan žalovanja, za žrtve v Donecku pa jim to ni prišlo na pamet.
Sicer pa celo analitiki v Kijevu ugotavljajo, da imajo evropske države vse manj posluha za Ukrajino. »Eno je, kar govorijo diplomati, drugo pa, kar se govori po kuloarjih,« je opozoril Jevgenij Kopatko iz raziskovalnega podjetja Research & Branding Group. Če gre verjeti napovedim predsednika parlamenta Novorusije Olega Carjova, ga bodo imeli čedalje manj. Ukrajinsko politiko prevevajo razprtije in predsedniku Petru Porošenku so menda šteti dnevi. Premier Arsenij Jacenjuk naj bi po navodilih ameriških patronov že začel njegovo diskreditacijo, saj je predsednik bolj naklonjen sklenitvi premirja.