Moskva – Andrej Fursov je vodilni ruski zgodovinar, ki na Ruski akademiji znanosti proučuje globalno bitko za vpliv, surovine in informacije. Zaradi krize v Ukrajini ima v zadnjem času zelo veliko dela.
Doneck – Pred letom dni so prusko razpoloženi prebivalci Donecka in Luganska razglasili neodvisnost, na kar so v Kijevu odgovorili s silovitim napadom na Slavjansk, nad katerim je ukrajinska vojska prevzela nadzor po skoraj trimesečnem obleganju. V Doneški in Luganski narodni republiki oziroma Novorusiji, v kateri živi 7 milijonov ljudi, se takšnemu scenariju uspešno upirajo. Zdaj poskušajo oblikovati prve enote profesionalne vojske.
Doneck – »Petnajsterica« je ime mednarodne brigade prostovoljcev, ki se v Donbasu bori proti ukrajinski vojski. Ustanovilo jo je 15 prostovoljcev iz Rusije, zdaj pa so v njej tudi borci iz postsovjetskega prostora ter celo Nemci in Slovak.
Pri Foreign Affairs so konec januarja v članku »Putinovemu režimu ugašajo luči – prihajajoč ruski kolaps« napovedali Rusiji obdobje globoke nestabilnosti. Za to so ponudili tri razloge: gospodarstvo, ki je v prostem padu, razpad političnega sistema ter Putinovo pešanje. Precej manj apokaliptični so ruski poznavalci zakulisnega dogajanja.
Uradna Moskva zavrača ostre obtožbe mednarodne skupnosti na račun njene operacije v Siriji. Da ne namerava spreminjati strategije, jasno dokazuje tudi s pošiljanjem najsodobnejšega orožja v Sirijo. V začetku tedna je z vojaško vajo nepričakovano dvignila na noge celotno Južno vojaško okrožje.
Ukrajinski minister za gospodarski razvoj Aivaras Abromavičius, ki prihaja iz Litve, je ponudil odstop. Odločitev je utemeljil z endemično korupcijo, zaradi katere je v Ukrajini nemogoče izpeljati reforme. V očeh Zahoda postaja Ukrajina čedalje manj privlačen politični in gospodarski projekt.
Vse več evropskih politikov meni, da so sankcije proti Rusiji politično neučinkovite in gospodarsko uničujoče tako za Rusijo kot evropske države, zato izražajo upanje, da jih bodo že junija ukinili. O tem bodo prihodnji teden govorili na varnostni konferenci v Münchnu, na kateri bo sodeloval tudi slovenski predsednik Borut Pahor.
Azerbajdžan ustvari kar tri četrtine prihodkov s prodajo energentov, zato sodi med države, ki jih je padanje cene nafte najbolj prizadelo. Zaradi draginje, nezaposlenosti, neizplačevanja socialnih prejemkov ter čedalje dražjih kreditov, ki so denominirani v dolarjih, so sredi januarja po državi potekale množične demonstracije, na katere se je oblast odzvala z represijo.
