Logo

Ingušetija na robu državljanske vojne

Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.


 

Od naše dopisnice

V zadnjem napadu sta bila ranjena kar dva tesna sodelavca v domovini izjemno nepriljubljenega predsednika Murata Zjazikova, namestnik ministra za gospodarstvo Arsamak Zjazikov, ki je s predsednikom celo v sorodu, ter njegov pomočnik Said Kotjev. To dokazuje, kako nepriljubljen je v domovini proruski predsednik. Pravzaprav se zdi, da se je predvsem zaradi njega Ingušetija znašla na robu državljanske vojne, na kar je prva opozorila ruska človekoljubna organizacija Moskovska helsinška skupina. Podlaga za to oceno je bil septembrski umor Magomeda Jevlojeva, neuradnega voditelja tamkajšnje opozicije in lastnika kritičnega spletnega portala Ingušetija.ru; ubili so ga kar med policijskim pridržanjem. Oblasti zatrjujejo, da je bila nesreča, vendar temu nihče ne verjame, zato je opozicija po tem dogodku dobila še večji zagon. »Res je, pri nas ni vse v najlepšem redu. Ljudje umirajo. A umirajo predvsem policisti, ki se bojujejo proti kriminalcem. Če umre policist, nihče ne dviga prahu, nikomur ni mar. Kakor da policisti ne bi bili ljudje, ki imajo družine,« se je Zjazikov razburjal nad dvojnimi standardi med redkim srečanjem s predstavniki tujih medijev konec tedna v inguškem glavnem mestu Magas.

Zjazikov trditve o državljanski vojni zanika, čeprav ga po poročanju Reutersa njegovi varnostniki ne spustijo izpred oči niti za sekundo, po ulicah prestolnice pa patruljirajo oklepniki in zakrinkani pripadniki varnostnih sil: »Tisti, ki trdijo, da pri nas divja državljanska vojna, imajo v glavi ščurke. Ingušetija nikoli ni in ne bo v državljanski vojni. To so blodnje norca,« je bil oster Zjazikov.

Enainpetdesetletni nekdanji uslužbenec KGB je bil leta 2002 izvoljen na predsedniški položaj z izdatno pomočjo Moskve. »S trdo roko je preprečil, da bi Ingušetija zgrmela v prepad. Če bo odšel, bo Ingušetija postala druga Čečenija. Samo z njim bomo gospodarstvo v 10 letih spravili na noge in zmanjšali brezposelnost. To je naš edini problem,« je nepriljubljenega predsednika branil njegov pomočnik. Opozicija ga, nasprotno, obtožuje številnih nepravilnosti, njegovim oblastem pa zameri predvsem razvpite varnostne operacije proti skrajnežem, v katerih da trpijo številni nedolžni civilisti.

Skupaj s poročili o vse bolj napetih razmerah v tej severnokavkaški republiki so se v medijih pojavile informacije o načrtih za združitev Ingušetije in Čečenije v skupno republiko, kakor je bilo v Sovjetski zvezi. »Ideja je brez smisla. V Čečeniji poteka rekonstrukcija, poleg tega pa smo v fazi socialnega in gospodarskega razvoja, zato so dodatna bremena nezaželena,« je pisanje zavrnil čečenski predsednik Ramzan Kadirov. Inguškemu vodstvu je zaželel mir in blaginjo, izrazil pa je tudi prepričanje, da jim bo v Ingušetiji uspelo zatreti sile, ki poskušajo destabilizirati tamkajšnje razmere. »Govorice o združitvi so povsem neutemeljene,« so potem sporočili še iz urada ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.

Napeto je tudi v Dagestanu, največji ruski republiki na severnem Kavkazu, kjer so bili po navedbah ruskega notranjega ministrstva v spopadu med uporniki in varnostnimi službami ubiti trije domnevni uporniki. V republiki so poostrili nadzor, potem ko je bilo tam v napadu na policijsko postajo ubitih šest ljudi.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

30/10/2008 clanek-1462884.md

Priporočam