Moskva – Iz Ingušetije, najmanjše in najmlajše ruske republike na Severnem Kavkazu, ki meji na prav tako nemirno Čečenijo, vsak dan prihajajo poročila o terorističnih napadih, in petek ni bil nobena izjema. V eksploziji podtaknjenih bomb v največjem mestu Nazranu sta umrla policist in civilist, 28 ljudi pa je bilo ranjenih.
Moskva – Makšarip Aušev je bil eden najvidnejših inguških borcev za človekove pravice, v njegovi lasti pa je bila tudi opozicijska spletna stran Ingušetija.org. Urejal jo je vse od smrti Mogameda Jevlojeva, ki je bil ubit v policijskem priporu, okoliščine njegove smrti pa še vedno niso pojasnjene. Oba sta bila ostra kritika nekdanjega inguškega predsednika Murata Zjazikova, agenta KGB in izbranca nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Obtoževala sta ga množičnega kratenja človekovih pravic pod krinko boja proti terorizmu. Ruske oblasti so Zjazikova spomladi odstavile s položaja, na njegovo mesto pa imenovale Junusbeka Jevkurova, ki je napovedal konec spornih metod. Predsednik, ki je bil junija tudi sam tarča atentata, ne izključuje, da so v zadnji umor vpletene inguške varnostne službe.
Moskva – Ingušetijo, najmanjšo rusko republiko na Severnem Kavkazu, je pretresel najhujši teroristični napad v zadnjih mesecih. V samomorilskem napadu na policijsko postajo v največjem mestu Nazranu je umrlo 20 ljudi, 79 je bilo ranjenih, med njimi 9 otrok. Konec tedna je bil krvav tudi v sosednjih Čečeniji in Dagestanu, kjer je umrlo skoraj 30 ljudi. Na Severnem Kavkazu je zavrelo aprila, ko je Rusija v skladu z odločitvijo o končanju desetletja dolge protiteroristične operacije iz Čečenije umaknila več kot polovico od 50 tisoč pripadnikov svojih oboroženih sil. Od takrat skorajda ne mine dan, ko s pretežno muslimanskih republik ne poročajo o napadih na proruske oblasti in policijo.
Moskva – V samomorilskem napadu, ki je v nedeljo pretresel čečensko prestolnico Grozni je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi štirje čečenski policisti. Le dan po tragičnem dogodku, je vodja mednarodno nepriznane čečenske republike Ičkerije, ki so jo ustanovili čečenski separatisti, napovedal skorajšnjo prekinitev napadov na pripadnike čečenske policije. Odločitev o premirju je rezultat dvodnevnih pogovorov separatističnega voditelja v izgnanstvu Ahmeda Zakajeva in predsednika čečenskega parlamenta Dukvaha Abdurahmanova in verjetno še ne pomeni konca prelivanja krvi v Čečeniji. Drugi vplivni uporniški voditelj Doku Umarov, ki je znan tudi pod imenom emir Severnega Kavkaza, se je namreč že zdavnaj distanciral od iškerijskega vodstva, ki je s proruskim čečenskim vodstvom vzpostavilo dialog o končanju bratomorne vojne.
»Naj nam Bog da moči, da se maščujemo svojim sovražnikom,« pravi eden od verzov himne najmanjše in najmlajše ruske republike Ingušetije, ki leži na nemirnem Severnem Kavkazu. Komaj 4000 kvadratnih kilometrov velika in pretežno muslimanska republika s 300 tisoč prebivalci ima zaradi etničnih trenj, krvnega maščevanja in tujih invazij precej krvavo zgodovino in je še zdaj ujeta v spiralo nasilja.
Moskva – Ruskega narodnega heroja, nekdanjega poveljnika padalskih enot in ljubiteljskega boksarja Junusbeka Jevkurova je oktobra lani za predsednika najbolj nemirne ruske republike na severnem Kavkazu imenoval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Tako je poskusil umiriti napete razmere zaradi nezadovoljstva z dolgoletnim predsednikom in nekdanjim agentom KGB Muratom Zjazikovom. Petinštiridesetletni Jevkurov si je za glavno nalogo zadal izkoreniniti islamski ekstremizem, namesto represivnih metod je poudarjal mehkejše prijeme. »Islamskim teroristom, ki so se pripravljeni prostovoljno vdati in na vesti nimajo umorov, bom ponudil amnestijo, tiste, ki ne bodo odložili orožja, pa bomo uničili,« je izjavil v intervjuju za Delo, ko je nastopil funkcijo.
Nazran, Olgeti – »Naj nam Bog da moči, da se maščujemo svojim sovražnikom,« je eden od verzov himne republike Ingušetije, kjer so tako kot v vseh drugih ruskih republikah na Severnem Kavkazu zvesti tradiciji krvnega maščevanja, ki jo poznajo le še v ponekod na jugu Italije in na severu Albanije. Po podatkih ruske izdaje tednika Newsweek je v krvno maščevanje še vedno ujetih kar 188 inguških družin, zato je bilo prizadevanje za njihovo spravo eden od prvih ukrepov novega inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova.
Magas, Nazran – Predstavniki inguške opozicije, človekoljubnih organizacij in neodvisnih medijev od novega inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova veliko pričakujejo, a hkrati svarijo pred prevelikim optimizmom. Zato, ker v tej severnokavkaški republiki ob meji s Čečenijo predsednik nima nadzora nad vsemi varnostnimi strukturami, ker v vladajočih strukturah ostajajo ljudje, ki so sodelovali v tako imenovanih odredih smrti, predvsem pa zato, ker se politika Moskve na Severnem Kavkazu ni spremenila niti za las. Prepričani so, da se bodo razmere ustalile šele, ko se bodo varnostne službe odpovedale nasilnim metodam in se bodo proti islamskim skrajnežem bojevale izključno z zakonitimi metodami.
Magas – Petinštiridesetletni Junusbek Jevkurov je pred pol leta postal predsednik najmanjše ruske republike Ingušetije. Imenoval ga je predsednik Dmitrij Medvedjev in tako poskušal umiriti napete razmere zaradi nezadovoljstva z dolgoletnim predsednikom in nekdanjim agentom KGB Muratom Zjazikovom. Tega je na predsedniški položaj imenoval nekdanji predsednik Vladimir Putin in je do zadnjega užival njegovo podporo.
Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
