Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija. Naj zmaga Resnica!

Logo

Polono Frelih za Evropski Parlament!Media-kit

Bodo gospodarskim težavam sledili socialni nemiri?

V Rusiji so se končali 10-dnevni­ novoletni prazniki, med katerimi je cena nafte zdrsnila na 32 dolarjev za sodček, kar je 12-letni minimum. Za rubelj je bilo treba odšteti kar 76 dolarjev oziroma 83 evrov, kar je med Rusi spodbudilo bojazen, da bodo morali letos le še bolj zatiskati pas. Zaradi padanja cen nafte se na posovjetskem območju soočata z gospodarskimi­ težavami tudi Kazahstan in Azerbajdžan.


 

Polona Frelih

Cene nafte so padle najnižje po letu 2004, kar so pri globalni agenciji Stratford pripisali težavam kitajskega gospodarstva in finančnih tržišč, nizki porabi energentov na tržiščih v Evropi in Severni Ameriki zaradi­ mile zime ter skorajšnji odpravi sankcij proti Iranu, po kateri naj bi se iranska nafta vrnila na svetovna tržišča, odločitvi Opeca, da ne bo zmanjšal proizvodnje nafte, ter povečani proizvodnji nafte v Združenih državah Amerike. »Vsi omenjeni faktorji utegnejo potisniti ceno nafte od 20 do 30 dolarjev za sodček,« so napovedali v analizi Kdo zmaguje in kdo izgublja v svetu poceni nafte.

»Kazahstan in Azerbajdžan sta zaskrbljena zaradi naraščanja socialnih napetosti kot posledice slabitve gospodarstva, čeprav sta se uradna Astana in Baku v preteklosti pokazala učinkovita pri zatiranju socialnih nemirov oziroma drugače mislečih,« so v poročilu posvarili pred veliko možnostjo protivladnih protestov v državah nekdanje Sovjetske zveze, katerih gospodarstva temeljijo na izvozu energentov. »Če 25 odstotkov prihodkov prihaja iz enega vira, njegova cena pa nenadoma doživi velik padec, so gospodarski pretresi neizogibni,« je ob lanskem padcu cene nafte opozoril Nadeem Naqvi, profesor za ekonomijo na univerzi Kimep v kazahstanskem Almatiju.

Socialna stabilnost in podpora oblastem

Še bolj so nizke cene nafte udarile po gospodarstvu Azerbajdžana, ki z izvozom nafte in zemeljskega plina ustvari kar 75 odstotkov prihodkov, nafta in zemeljski plin pa predstavljata kar 95 odstotkov izvoza. Vlada je za podporo nacionalni valuti manat porabila kar polovico deviznih rezerv, ko pa je tovrstno prakso končala, je manat v primerjavi z dolarjem izgubil kar 32 odstotkov vrednosti. »Padec nacionalne valute bodo občutili na svoji koži zlasti običajni prebivalci Azerbajdžana, ki v tej državi prejemajo plače in pokojnine. Oblasti so zelo dolgo čakale z devalvacijo, saj se bojijo za socialno stabilnost in padanje javnomnenjske podpore režimu predsednika Ilhama Alijeva,« je ocenil analitik Tim Ash iz japonskega finančnega holdinga Nomura.

Prihodki od prodaje energentov predstavljajo tudi več kot polovico trenutnega ruskega proračuna, ki ga je vlada zasnovala na predvidevanjih o ceni nafte po 50 dolarjev za sodček, kar se je pokazalo za pretirano optimistično. »Za blažitev težav ima Moskva na voljo dva suverena fonda, v katerih je 131,5 milijarde dolarjev. Skoraj polovica te vrednosti bo potrebna za pokritje proračunskih primanjkljajev, četudi bi cena nafte dejansko narasla na 50 dolarjev za sodček,« so izračunali pri Stratfordu in dodali, da Rusija skoraj zagotovo ne bo izbrala alternative, kar je krčenje državnega proračuna.

Zmanjšanje stroškov za obrambo ne pride v poštev, saj je Rusija trenutno v hudem sporu z Zahodom. Ker bodo septembra parlamentarne volitve, je malo verjetno tudi krčenje socialnih programov. Med najbolj verjetnimi možnostmi za polnjenje državne blagajne je tako omenjena privatizacija 20-odstotnega deleža naftnega velikana Rostneft, čemur ostro nasprotuje predsednik podjetja Igor Sečin, tesni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Poceni saudska nafta za Evropo

S privatizacijo največje državne naftne družbe Saudi Aramco se bo krpanja proračunske luknje menda lotila tudi Saudska Arabija, ena od glavnih ruskih konkurentk na svetovnem naftnem tržišču, ki za razliko od Rusije napoveduje tudi krčenje subvencij za vodo in elektriko ter vladnih projektov in paketov pomoči tujim zaveznikom. Medtem ko poskuša Rusija postati glavni akter na Bližnjem vzhodu, ji je Saudska Arabija v Evropi napovedala naftno vojno.

Po poročanju Reutersa so številna naftna podjetja v Evropi namesto ruske začela kupovati saudsko nafto, saj jo ponujajo po dampinških cenah. »Poljsko pristanišče Gdansk je dejansko začelo prejemati precej cenejšo saudsko nafto, vendar bi evropske rafinerije potrebovale precejšnje investicije, da bi v celoti prešle na saudsko nafto,« je ruski analitik Jurij Prokudin opozoril, da za zdaj še ni resne bojazni, da bo Saudska Arabija iz Evrope popolnoma izrinila Rusijo, ki pokrije četrtino evropskih potreb po nafti. Po njegovem mnenju si želi Saudska Arabija okrepiti položaj na evropskem naftnem tržišču, ker se bo na njem po ukinitvi sankcij zagotovo pojavila tudi iranska nafta.

Tovrstni premiki na svetovnem naftnem tržišču Rusiji napovedujejo negotovo prihodnost. »Ne moremo reči, da smo dosegli vrhunec težav. Še do pred kratkim smo številni strokovnjaki verjeli, da huje ne more biti. Zdaj so se pojavila dodatna zaostrovanja,« je bil jasen dolgoletni ruski finančni minister Aleksej Kudrin.

»Situacija je še težja zaradi geopolitičnih prioritet. Glavno vprašanje letošnjega leta bi moralo biti: bodo skrbi zaradi čedalje slabše gospodarske situacije vendarle vplivale na rusko zunanjo politiko?« se je vprašal analitik Chris Weafer. Pri Bloombergu so pred kratkim napovedali, da se Rusiji obeta sprememba oblasti, ko bo cena rublja dosegla 90 dolarjev. Visoki ratingi, ki jih kljub ali prav zaradi krize dosega Putin, ne govorijo v prid omenjenim ocenam.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

12/1/2016 clanek-2664494.md

Priporočam

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Polona Frelih je kandidatka Stranke Resnica na Evropskih volitvah - 2024

9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!