Logo

Poceni plin nagrada za politično lojalnost

Moskva – Teden dni po parlamentarnih volitvah v Belorusiji, na katerih si opozicija ni zagotovila niti enega sedeža, je Minsk obiskal ruski premier Vladimir Putin. Tja je odhitel, ker si vse bolj osamljena Rusija ne more privoščiti izgube ene redkih še preostalih zaveznic, v kateri načrtuje postavitev svojega raketnega sistema. Belorusija na drugi strani upa, da bo v zameno za prijateljstvo iztržila nižje cene plina in posojilo, s katerim bo ta plin tudi poplačala.


 

Od naše dopisnice

Putin je pripotoval v Belorusijo takoj po objavi uradnih izidov volitev, s katerimi je splavalo po vodi upanje EU na spremembe za železno zaveso. V Minsku je Putin tako najprej pozdravil izvedbo volitev, s katerimi se je Belorusija po kratkem spogledovanju z Evropo spet vrnila v ruski objem. »Po naših ugotovitvah so volitve v Belorusiji potekale na zelo visoki organizacijski in politični ravni. Izkupiček kaže, da vaša politika uživa podporo prebivalcev,« je Putin izrekel pohvale na srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Ta se je na to odzval z obljubo o večnem prijateljstvu. »Nekateri so že začeli namigovati, da nameravamo sodelovanje z Rusijo zamenjati s sodelovanjem z EU. Z ruskim prijateljstvom nismo in ne bomo trgovali,« je poudaril Lukašenko.

Bojazni Rusije je spodbudilo predvolilno mehčanje beloruskih oblasti, ki so iz zaporov izpustile politične zapornike, na volitvah so dovolile sodelovati tudi opoziciji, v državo pa so povabile opazovalce Ovseja. Ti z izvedbo volitev sicer niso bili zadovoljni, a je Evropa dialog z režimom »zadnjega evropskega diktatorja« kljub temu ohranila. Evropska unija je tako na oktobrsko zasedanje zunanjih ministrov v Luksemburgu povabila beloruskega zunanjega ministra Sergeja Martinova, danes pa bo Minsk obiskal predsedujoči Ovseju, finski zunanji minister Aleksander Stubb.

Prijateljstvo med Moskvo in Minskom se je začelo krhati z uresničevanjem ruskih napovedi o tržnih cenah plina tudi za nekdanje sovjetske republike. Od teh prav Belorusija plačuje najnižjo ceno, vendar se tudi zanjo, kakor kaže, zlati časi nezadržno iztekajo.

Sporazum iz leta 2006 predvideva, da bo Belorusija že leta 2009 kupovala plin za kar 80 odstotkov cene, ki jo plačujejo države Evropske unije. To pomeni, da bi za tisoč kubičnih metrov plina namesto zdajšnjih 87,50 odštela že več kot 147 evrov. Cena je še vedno precej nižja od »evropske«, ki znaša približno 368 evrov, a se v Minsku vseeno nadejajo še boljših pogojev. Upajo tudi, da bodo za politično lojalnost nagrajeni s posojilom, vrednim 1,47 milijarde evrov, s katerim bi poplačali uvoz energentov iz Rusije, ki jim je lani že odobrila podobno posojilo, vredno nekaj več kot milijardo evrov. »Rusija je pripravljena preučiti možnost podpore za beloruski finančni sistem, če bo ta podporo potreboval,« je sogovornike razveselil Putin. Pred tem so iz krogov ruskega finančnega ministrstva prišle informacije, da bo Rusija sosedi odobrila posojilo, vendar v precej manjši vrednosti.

Po pisanju ruskih medijev bo za Rusija svojo velikodušnost brez dvoma zahtevala belorusko priznanje Južne Osetije in Abhazije, pa tudi soglasje za postavitev in izpopolnitev raketnega sistema Iskander, kar je ruski odgovor na ameriški protiraketni ščit v Evropi. »Ruski strokovnjaki so si edini, da bo Minsk iztržil veliko le, če bo pripravljen priznati Južno Osetijo in Abhazijo,« so pred obiskom ugotavljali pri Nezavisimi Gazeti.

Poleg vojaškega in sodelovanja tajnih služb je bil predmet obiska tudi projekt rusko-beloruske unije, skupne države 142-milijonske Rusije in 10-milijonske Belorusije. Zamisel, ki je stara že več kot 10 let, zaradi različnih pogledov Minska in Moskve namreč kar ne more zaživeti. Poleg Lukašenka je Putina v Minsku sprejel tudi premier Sergej Sidorski, spremljali pa so ga minister za finance Aleksej Kudrin, minister za energetiko Sergej Šmastko in prvi namestnik premiera Igor Šuvalov.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

7/10/2008 clanek-1453001.md

Priporočam