Od naše dopisnice

V Gazpromu so nam včeraj zatrdili, da še vedno ni znano, čez katero državo bodo tekli zadnji kilometri plinovoda South Stream, saj menda Gazprom pogodbe ni podpisal niti z Avstrijo niti s Slovenijo, tako da sta še vedno v igri obe možnosti. Kakor smo v torek poročali vDelu,je ruski poslovni dnevnikVedomostiinformacijo o dogovarjanju s Slovenijo označil za veliko presenečenje. S sklicevanjem na mnenje Maksima Sheina iz borzne hiše BrokerCreditService so izrazili prepričanje, da je vodstvo Gazproma informacijo o pogovorih s slovenskim vodstvom namenoma dalo v javnost, da bi spametovalo Avstrijo, s katero ima v zadnjem času velike težave. V članku so sicer poudarili, da Gazprom Sloveniji, ki trenutno predseduje EU, plin dobavlja že od leta 1978, da pa so te količine zanemarljive.

Nadaljevanje s 1. strani

Tudi po mnenjuMihaila Korčemkina, direktorja ustanove za vzhodnoevropske plinske analize, se je Slovenija v veliki energetski igri znašla predvsem zaradi težav, ki jih ima Gazprom z avstrijskim energetskim velikanom OMV, s katerim je januarja podpisal sporazum o sodelovanju. Skladno s tem dokumentom naj bi Gazprom dobil 50-odstotni delež v velikem srednjeevropskem distribucijskem centru plina v avstrijskem Baumgartnu, skupaj z OMV pa naj bi v Avstriji in sosednjih državah gradil tudi več podzemnih skladišč plina.

Le nekaj dni po podpisu sporazuma je postalo znano, da Gazprom zavrača prodajo plina tistim, ki so si transportne zmogljivosti rezervirali pri transavstrijskem plinovodu, ki ga upravljata OMV in italijanski Eni. Vodja Gazpromovega urada za izvozVladimir Handokinje ta ukrep pojasnil z besedami, da plina ne bodo prodajal trgovcem, ki imajo v lasti plinovode, saj je to v nasprotju z Gazpromovo strategijo, da plin prodaja neposredno končnim porabnikom.

South Stream je skupni projekt Gazproma in Enija, po katerem naj bi plin v zahodno Evropo začel teči že leta 2013. Njegova zmogljivost bo 30 milijard kubičnih metrov plina. Skladno s prvotnimi načrti naj bi trasa plinovoda vodila od ruskega mesta Beregovaja pod Črnim morjem do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko in Avstrijo do severne Italije. Njegov drugi krak bi do južne Italije speljali čez Grčijo. South Stream je zrcalni projekt plinovoda North Stream (Severni tok), ki ga Gazprom skupaj z nemškima družbama Eon in BASF gradi v smeri proti Nemčiji. Plinovod bo speljan pod Baltskim morjem in bo rusko pristanišče Viborg povezal z nemškim Greifswaldom. Oba plinovoda sta za Rusijo pomembna, saj bi elegantno obšla zanjo problematične države; South Stream Belorusijo in Ukrajino, North Stream pa baltiške države.

Sodelovanja številnih članic Evropske unije v omenjenih »ruskih« energetskih projektih utegnejo ogroziti realizacijo evropskega plinskega projekta Nabucco, ki bi Evropi dobavljal plin iz Kaspijskega bazena in jo tako vsaj delno razbremenil velike odvisnosti od ruskega plina.

Kot odgovor na projekt Nabucco, ki je še v povojih, se je Rusija lani odločila tudi za podaljšanje plinovoda Blue Stream (Modri tok), najglobljega podmorskega oskrbovalnega sistema, ki jug Rusije povezuje s turškim pristaniščem Samsun ob Črnem morju. Tako imenovani Blue Stream-2 naj bi speljali čez nekaj balkanskih držav in nato čez Madžarsko proti Avstriji in Italiji. Čeprav so ZDA sodelovanje v projektu, ki je neposredna konkurenca Nabuccu, državam regije že odsvetovale, naj bi Putin od madžarskega in hrvaškega vodstva že dobil načelno soglasje.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber