Začelo se je kot pravljica. Junija 2006 je na tridnevni uradni obisk v Moskvo dopotoval premier Janeze Janša z najštevilnejšo slovensko gospodarsko delegacijo v tujini doslej. Po njegovem vabilu, naj ruski kapital investira v Sloveniji, so ostri očitki Moskve o zaprtosti slovenskega trga, ki da je zaradi ruske velikodušnosti do slovenskih podjetij še toliko bolj nerazumljiv, skorajda potihnili. Rusija je obljubila, da bo v treh letih vrnila 129 milijonov dolarjev klirinškega dolga, slišati je bilo napovedi o dvakrat večji gospodarski menjavi, kljuko na vratih najvišjih slovenskih predstavnikov pa sta si v naslednjih dneh dobesedno podajala prvi človek Lukoila Vagit Alekperov in prvi človek Gazproma Aleksej Miller....
Začelo se je kot pravljica. Junija 2006 je na tridnevni uradni obisk v Moskvo dopotoval premier Janeze Janša z najštevilnejšo slovensko gospodarsko delegacijo v tujini doslej. Po njegovem vabilu, naj ruski kapital investira v Sloveniji, so ostri očitki Moskve o zaprtosti slovenskega trga, ki da je zaradi ruske velikodušnosti do slovenskih podjetij še toliko bolj nerazumljiv, skorajda potihnili. Rusija je obljubila, da bo v treh letih vrnila 129 milijonov dolarjev klirinškega dolga, slišati je bilo napovedi o dvakrat večji gospodarski menjavi, kljuko na vratih najvišjih slovenskih predstavnikov pa sta si v naslednjih dneh dobesedno podajala prvi človek Lukoila Vagit Alekperov in prvi človek Gazproma Aleksej Miller. Prvi zaradi načrtov o sodelovanju s Petrolom, drugi zaradi naložb v Nafto Lendava.
Po letu dni se širi občutek, da je bilo vse skupaj, razen nekaj izjem, predvsem veliko hrupa za nič. Direktorjev vodilnih ruskih podjetij že dolgo ni bilo v Slovenijo in pri Rusih spet prevladuje bojazen, da je njihov kapital v Sloveniji nezaželen. »Če bo slovenska vlada prešla od besed k dejanjem in se bo privatizacija res začela, se bo moje mnenje o slovenskem gospodarstvu kajpada spremenilo. Takrat se bomo namreč lahko prepričali, da se slovensko gospodarstvo res odpira tudi za ruski kapital,« je bil v pogovoru pred letom dni za diplomata neobičajno oster ruski veleposlanik v Sloveniji Mihail Vanin.
Nedavno je priložnost za še eno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izpustil slovenski premier Janez Janša. Uradna Ljubljana je hitela pojasnjevati, da odpoved udeležbe na forumu v Sankt Peterburgu nima političnega ozadja in da jo je ruska stran sprejela z razumevanjem, diplomatske izjave o odličnih odnosih pa so prihajale tudi iz Moskve. Zdaj je časovna stiska pritisnila ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je obisk v Sloveniji preložil na oktober, ruski veleposlanik v Sloveniji Vanin pa je dejal, da »vlade prihajajo in odhajajo, zgodovinski spomin narodov pa ostane«.
Predvsem v luči slovenskega predsedovanja Evropski uniji, ko bo ena od prednostnih nalog prav evropska energetska politika, je bila morda nekoliko neobičajna tudi slovenska odločitev, da na energetski vrh jugovzhodne Evrope v Zagrebu pošlje »samo« slovenskega ministra za razvoj Žigo Turka. Morda zato, ker je na vrhu ruski predsednik Vladimir Putin kot alternativo evropskemu plinskemu projektu Nabucco ponujal ruski plinovod, kar so državam tega območja že pred leti odsvetovale ZDA?
In prav glede tega utegne imeti težave z Rusijo tudi Slovenija. Bomo kot država mediatorka med vzhodom in zahodom, ki je gostila prvo srečanje ruskega in ameriškega predsednika, s preveč odločnim korakom na eno stran, podrli vse, kar se je v dolgih letih mukoma zgradilo? Če se bo namreč Rusiji zazdelo, da je v ozadju nedavnih slovenskih odločitev servilna politika do ZDA in posledično sovražna do Rusije, se utegne zgoditi, da bodo slovenski izdelki na ruskem trgu postali tako nezaželeni, kakor so recimo gruzinski. To pa bi zelo prizadelo nekaj naših gospodarskih paradnih konj, ki prispevajo precej odstotkov k zadnje čase tako opevani gospodarski rasti.