Ciper za Ruse ni privlačen samo zaradi davčnih ugodnosti, pač pa tudi zaradi klime, ki je v nasprotju z rusko naravnost blagodejna. Poleg tega se je ciprska turistična industrija povsem prilagodila zahtevnim ruskim turistom. Že na letališču v Larnaci jim dobrodošlico izrekajo v cirilici, pot do Limassola je prepredena z reklamami v ruskem jeziku, bencinske črpalke pa povečini pripadajo Lukoilu, največji ruski zasebni naftni družbi. Pravzaprav je sredozemski biser prav toliko ruski, kot je ciprski. Trgovine na obalni promenadi se dobesedno šibijo pod težo ruskih specialitet, kot so vložene kumarice, vodka in sovjetski šampanjec. V verigi ukrajinskih restavracij Taras Bulba se je mogoče odžejati s pivom ruskih znamk, kot so baltika, bočka, nevsko, v butiku Avanti Furs pa se je celo v najhujši vročini mogoče oborožiti z krznenim plaščem.

Večina jaht v tamkajšnjem pristanišču je v lasti Rusov, ki so tudi največji kupci stanovanj v luksuznih stanovanjskih kompleksih, posebej za ruske turiste so v mestu odprli številne agencije za najem avtomobilov prestižnih znamk, kot so ferrari, mercedes in porsche. V Limogradu imajo rusko tržnico in šole, knjigarne in časopise v ruskem jeziku. »V preddverju hotela Four Seasons sem opazila veliko zelo živčnih Rusov, ki so strmeli v svoje računalnike in čakali na vsako informacijo v zvezi z reševanjem ciprske krize. Povedali so mi, da so prišli na srečanje s svojimi odvetniki in finančnimi svetovalci, saj želijo rešiti svoje prihranke,« mi je utrip iz Limassola predala moskovska dopisnica britanskega Guardiana Miriam Elder.

Oaza za srednje velike podjetnike?

Neimenoivani ciprski odvetnik je za Reuters povedal, da so najbolje obveščeni Rusi s ciprskih bank že deset dni pred zaprtjem dvignili dve milijardi evrov, ki naj bi jih zdaj poskušali prenesti na banke na Malti, otoku Man in celo v nekdanji sovjetski republiki Latviji, zaradi česar naj bi se med članicami Evropske unije že širila bojazen pred širitvijo nestabilnost proti severu.

»Na Cipru imajo denar zlasti srednje veliki ruski varčevalci in podjetniki, ne pa oligarhi. Kupujejo domove za 300.000 evrov ne pa palač, kakršne oligarhi kupujejo v Londonu. Veliko ruskega poslovanja poteka prek Cipra, saj je v Rusiji zaradi zahtev po podkupninah zelo težko poslovati. Limassol je za Rusijo kot nekakšna sprejemna pisarna,« je za Guardian povedala britanska ekonomistka Fiona Muller, ki posluje na Cipru.

»Pojma nimate,« je ruski oligarh Igor Zjuzin zavrnil špekulacije, da bi bankrot Cipra prizadel tudi njegovo premogovniško in jeklarsko skupino Mechel. Da s Ciprom nimata ničesar, vztrajata tudi lastnik investicijskega sklada Oneksim Mihail Prohorov in Aleksander Lebedev, lastnik britanskih časopisov Independent in Evening Standard.

Prek podjetij, registriranih na Cipru, naj bi poslovala najbolj razvpiti ruski oligarh in lastnih nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovič ter najbogatejši Rus z lanske Forbesove lestvice Ališer Usmanov, ki naj bi bil težak kar 15 milijard evrov in ima na Cipru podjetje za trgovanje z železovo rudo USM Steel & Mining Group Ltd. »Ciper je zaradi davčnih olajšav zelo zanimiv za Ruse, ki imajo tam veliko podjetij, investicijskih družb in holdingov, ki potem svoj denar investirajo nazaj v Rusijo,« je za Deutsche Welle povedal predsednik nemške banke Helaba v Moskvi Heinrich Steinhauer. Prav s tem dejstvom povezuje izjemno oster odziv Rusije na predlog o obdavčitvi hranilnih vlog v ciprskih bankah.

Po podatkih ruske državne statistične agencije Rosstat je Ciper največji tuji investitor v Rusiji, katerega naložbe naj bi samo leta 2011 znašale kar 60,4 milijarde evrov. V resnici gre seveda za ruski denar. Podobna je zgodba z Ukrajino, saj njihovi oligarhi svoj denar prav tako nalagajo v ciprskih bankah in ga potem vlagajo nazaj v domovino. Leta 2011 so ciprske naložbe v Ukrajini po podatkih ukrajinske državne statistične službe Deržkomstat znašale 7,6 milijarde evrov, tam je bil v igri seveda spet predvsem ukrajinski denar.

Ponosni lastniki ciprskih potnih listov

Daleč najbolj znani ruski oligarh na Cipru je Dmitrij Ribolovljev, lastnik sklada Odella Resources s sedežem na Deviških otokih in deseti najbogatejši Rus, ki je leta 2010 kupil 9,9-odstotni delež ciprske banke Bank of Cyprus. Eden od najbogatejših Zemljanov je pozornost svetovne javnosti pritegnil lani, ko je za svojo 23-letno hčerko Jekaterino od nekdanjega izvršnega direktorja finanče skupine Citigroup Sandyja Weilla za 67 milijonov evrov v New Yorku kupil razkošni penthouse. V njegovi lasti je tudi 231 milijonov evrov vredno stanovanje v Monacu, od igralca Willa Smitha je za 15 milijonov evrov kupil razkošno vilo na Havajih, od Donalda Trumpa pa za 73 milijonov evrov še dvorec na Floridi. Je tudi večinski lastnih monaškega nogometnega kluba AS Monaco ter razkošne jahte z imenom moja Ana, ki je vredna 85 milijonov evrov. Strani rumenih časopisov je polnil po zaslugi ene od najdražjih ločitev v zgodovini.

Po poklicu je zdravnik, ki je za času divje privatizacije v 90. letih prejšnjega stoletja ustanovil podjetje za umetna gnojila Uralkali in ga leta 2010 prodal za pet milijard evrov. Leta 1996 so ga obtožili in oprostili zarote s poskusom umora poslovnega partnerja, zaradi česar je enajst mesecev preživel v zaporu.

Za ruske petičneže je Ciper privlačna destinacija tudi zaradi lahkega pridobivanja ciprskega potnega lista, ki jim omogoča dostop do celotne Evropske unije. Pogoj za pridobitev »evropskega državljanstva« je nekaznovanost in starost nad 30. let ter najmanj 25 milijonov evrov investicij na Cipru, podjetje, ki je ustvarilo najmanj 85 milijonov evrov dobička, 17 milijonov evrov na bančnem računu ali pa ustanovitev visokotehnološkega podjetja.

Imena ponosnih ruskih lastnikov ciprskih potnih listov so povečini skrivnost, eno od redkih javno znanih imen je Aleksander Abramov, lastnik jeklarskega giganta Evraz, ki se s 4,6 milijarde evrov vrednim premoženjem uvršča med najbogatejše Zemljane. Za ciprsko državljanstvo je izpolnil kar dva pogoja, saj razpolaga z osebnim premoženjem več kot 19,6 milijona evrov, njegovo podjetje pa je na obubožanem sredozemskem otoku vložilo veliko denarja. Evraz je leta 2008 kupil 51,4-odstotni delež tamkajšnjega podjetja Palmrose, za kar je odštel skoraj milijardo evrov, poleg tega je polovični lastnik podjetja Streamcore­ Limited s premoženjem 47 milijonov evrov, leta 2010 pa je postal še manjšinski lastnik dveh ciprskih podjetij EKV Invest in RVK Invest.

»Nihče noče reševati kriminalcev«

Ko je Ciper zaprosil za pomoč sklada za rešitev evra, je nemška obveščevalna služba BND izdala strogo zaupno poročilo, v katerem je opozorila, da utegne pomoč koristiti predvsem ruskim oligarhom, ki imajo na ciprskih bančnih računih naložen tudi denar sumljivega izvora. Po poročanju Spiegla so avtorji poročila ostro kritizirali predvsem lahko pot do ciprskega državljanstva za ruske državljane, s čimer naj bi kar 80 ruskih oligarhov dobilo dostop do celotne Unije.

»Pred desetimi leti je Rusija prevzela ciprski bančni sistem. Ciper je v resnici del Rusije, ne pa Evrope. Zaradi tega EU glede njegovega reševanja precej bolj omahuje, kot je v primeru drugih držav. Nihče noče reševati kriminalcev,« je bil oster ameriški poslovnež William Browder, ki ga Rusija obtožuje, da je nezakonito kupoval delnice Gazproma. Je tudi eden od glavnih pobudnikov za oblikovanje seznama Magnickega, ki je dobil ime po tragično preminulem ruskem odvetniku Segeju Magnickemu, s katerim so Združene države Amerike uvedle sankcije proti ruskim predstavnikom, domnevno odgovornim za njegovo smrt. Browder meni, da je ruska oblast zelo razburjena, saj ne želi, da bi Ciper pristal pod evropskim nadzorom, a ne dovolj, da bi zagotovila sredstva za njegovo reševanje.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber