Pred dnevi je nove priložnosti v Moskvi iskala katalonska gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika Arturja Masa, konec septembra je slovenski zunanji minister Karel Erjavec rusko stran povabil k nakupu državnih deležev v slovenskih podjetjih, konec junija pa je Ciper na Rusijo naslovil prošnjo za posojilo. Sredozemski otok je bil peta in za zdaj zadnja država območja evra, ki je zaprosila za mednarodno finančno pomoč, saj so tamkajšnje banke zaradi deležev v grških obveznicah utrpele ogromne izgube. Rusija jim je že decembra lani odobrila posojilo v višini 2,5 milijarde evrov. »Ruski pogoji so bolj ugodni, saj ne postavljajo pogojev, poleg tega je nižja obrestna mera,« je v evropskem parlamentu razkril ciprski predsednik Demetris Kristofias. Ciprski mediji so septembra poročali, da je Rusija že odobrila dodaten kredit v višini 5 milijard evrov.

Po oceni evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada bi Ciper za stabilizacijo financ potreboval pomoč najmanj 10 milijard evrov, kar je več kot polovica celotnega gospodarstva, ki ustvari 17,3 milijarde evrov. Po poročanju Spiegla naj bi Ciper v kratkem zaprosil tudi za pomoč sklada za rešitev evra, kar je nemška obveščevalna služba BND pospremila s tajnim poročilom, v katerem opozarjajo, da utegne pomoč koristiti predvsem ruskim oligarhom, ki imajo na ciprskih bančnih računih naložen denar sumljivega izvora. V strogo zaupnem poročilu navajajo, da naj bi ruski depoziti v ciprskih bankah znašali kar 20,25 milijarde evrov, kar je več od ciprskega letnega bruto domačega proizvoda. »Z evropsko pomočjo ne bodo reševali samo ciprskih bank, ampak tudi ruske depozite,« opozarjajo v poročilu, v katerem so pod drobnogled vzeli tudi pranje denarja.

»Preden bomo potrdili pomoč Cipru, moramo premisliti o njihovem poslovnem modelu. Z denarjem nemških davkoplačevalcev ne moremo zagotavljati depozitov ilegalnega ruskega denarja v ciprskih bankah,« je zagrozil poslanec nemške opozicijske stranke SPD. Uradno Ciper spoštuje zakonodajo o boju proti pranju denarja, težava je z implementacijo, navaja poročilo, v katerem kot glavno težavo izpostavljajo lahko pot do ciprskega državljanstva za državljane Ruske federacije, s čimer naj bi kar 80 ruskih oligarhov dobilo dostop do Evropske unije. Ciper se je kot davčna oaza razcvetel šele po razpadu Sovjetske zveze, ko je število slamnatih podjetij naraslo na 40.000, z vprašanjem izvora denarja pa se niso ukvarjali.

Grška zgodba

Nasprotno od Cipra se je Grčija do zdaj otepala ruske pomoči, ki so jo bili nekdanjemu grškemu premieru Jorgosu Papandreuju menda pripravljeni odobriti že pred dvema letoma. »Grčija nam mora dati zeleno luč in dobili bodo sveže potoke ruskega denarja. V tem primeru bo Grčija že prihodnje leto bogata država,« je za BBC napovedal Ivan Savvidi, predstavnik Zveze ruskih podjetij v Grčiji in nekdanji poslanec ruske dume. »Grčiji že tisoč let nismo obrnili hrbta in tudi tokrat ga ne bomo.«

Tudi brez grške politične volje ruske naložbe v grški turizem in nepremičnine vztrajno naraščajo. Lani je v Grčijo letovalo 1,7 milijona ruskih turistov, ki so zapravili več kot 1,5 milijarde evrov, Rusi so kupili tudi 31.000 nepremičnin. »Rusko tržišče je ogromno. So pravoslavci, zato obožujejo Grčijo,« je prepričan Eleftherios Meletlidis. Po priljubljenosti so grške nepremičnine pri Rusih šele na 15. mestu, saj vile, stanovanja in hotele raje kupujejo v Italiji, Bolgariji, ZDA, na Češkem, v Španiji in Turčiji. Ruski investitorji so pripravljeni vlagati tudi v grško infrastrukturo in industrijo. V skladu s priporočili MDS, ECB in EU se je grška vlada lotila privatizacije državnih podjetij in v ruskih rokah je pristal večinski delež mlekarne Dodoni in pristaniškega kompleksa v Solunu. Gazprom je zainteresiran za nakup plinskega podjetja Depa, Ruske železnice pa se zanimajo tudi za grške železnice v rdečih številkah.

Tudi Rusija ni vreča brez dna, opozarjajo domači in tuji strokovnjaki. Na ruski višji šoli ekonomike napovedujejo stagnacijo ruskega gospodarstva, saj je beg kapitala letos dosegel več kot 70 milijard evrov, na inštitutu za gospodarske prognoze Ruske akademije znanosti pa za leto 2015 napovedujejo padec gospodarske rasti z letošnjih 3,3 odstotka na skromnih 1,3 odstotka. Letos so največji padec ruske gospodarske rasti v zadnjih 15 letih napovedali tudi pri Svetovni banki. »Gre za prve znake konca zlate dobe Vladimirja Putina. Trenutni gospodarski model je izčrpan. Rusija nima več rezerv, s katerimi bi spodbujala gospodarsko rast,« so sklenili pri Kommersantu.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber