Svet Evrope skrbi za promocijo človekovih pravic, demokracije in vladavine prava in ima 47 članic, med katerimi je tudi Rusija, ki se je pridružila organizaciji leta 1996 in je ena od petih največjih vplačnic v njen proračun. Kljub temu Jagland ni omahoval, ko je kritiziral zakon o nevladnih organizacijah, ki morajo, če se ukvarjajo s politiko in prejemajo sredstva iz tujine, po novi ruski zakonodaji nositi oznako tuji agent. »Zakon utegne pokopati rusko nevladno skupnost,« je poudaril na skupni novinarski konferenci z Lavrovom.

Zakon je v nedeljo ostro kritizirala tudi Evropska unija, ki ga je omenila v okviru širše izjave o kratenju človekovih pravic v Rusiji. Po srečanju s posebnim predstavnikom ruskega zunanjega ministrstva za človekove pravice Konstantinom Dolgovom ga je pripravil posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis. »Partnerje v Evropski uniji pozivamo, naj se v prihodnje vzdržijo ideoloških ocen glede nevladnih organizacij v Rusiji in naj se nehajo vmešavati v ruske notranje zadeve,« so v odgovor zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu.

Prva žrtev

V Bruslju so izpostavili primer neodvisne organizacije za spremljanje volitev Golos, ki je dvignila veliko prahu s trditvami o množičnih kršitvah na parlamentarnih volitvah decembra 2011, kar je dalo krila najbolj množičnim opozicijskih demonstracijam v samostojni Rusiji. Konec aprila je moskovsko sodišče obsodilo Golos na denarno kazen 10.000 dolarjev, saj se vodstvo ni hotelo opredeliti za tujega agenta.

To je prva ruska nevladna organizacija, ki bo morala po besedah direktorice Lilije Šibanove zaradi pritiskov oblasti verjetno zapreti svoja vrata. In to ne glede na to, da po lastnih navedbah letos ni prejela sredstev iz tujine, saj je vrnila celo denarno nagrado Andreja Saharova za svobodo, ki ji jo je namenil Norveški helsinški odbor.

Predsednica Ruskega helsinškega odbora Ljudmila Aleksejeva zavrača tudi očitke, da se Golos ukvarja s politiko, saj ocenjuje, da »spremljanje volitev ni politika, ampak človekova pravica«. Aleksejeva in številne ruske nevladne organizacije so tudi med letošnjimi nominiranci za Nobelovo nagrado za mir in poznavalci ocenjujejo, da imajo zaradi vse večje represije v Rusiji tokrat največ možnosti, da nagrado dejansko prejmejo.

Pod pritiski se je znašla tudi edina neodvisna javnomnenjska ustanova Levada, ki je z generalnega državnega tožilstva prav tako prejela obvestilo, da se ukvarja s politično dejavnostjo, zato se mora vpisati v poseben register tujih agentov. »Oblast s tem spodkopava naše delo in ugled in postavlja pod vprašaj naš nadaljnji obstoj,« je odločitev pospremil direktor Lev Gudkov. Pojasnil je, da so nevladna organizacija, ki jo v treh odstotkih financira tujina, med drugim ameriški fundaciji MacArthur in Ford.

Golos je skupaj z desetimi drugimi nevladnimi organizacijami na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu že februarja vložil pritožbo na sporni zakon o tujih agentih.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber