Svetovni mediji so se v zadnjih dneh razpisali o domnevnem ameriškem vohunu Ryanu C. Foglu, ki ga je ruska protiobveščevalna služba ujela s spuščenimi hlačami. Poglejmo si izbor časopisnih naslovov: »Celotna epizoda ima izrazit pridih 70. let prejšnjega stoletja: manjkajo samo zanikrne obleke iz poliestra, brki in letalska očala«, »Gre za strategijo, ki spominja na sovjetske čase«, »Retro vohunski škandal« in »Kot roman iz hladne vojne«.

Najprej pometimo pred lastnim pragom. Od razpada Sovjetske zveze je minilo že dvajset let, domnevni in zelo trivialni vohunski škandal pa je, kot bi mignil, obudil dodobra plesnive medijske klišeje, kar veliko pove o medijski industriji. Vohunjenje je eden osnovnih mehanizmov mednarodnega sistema. Američani od nekdaj vohunijo za Rusi in obratno, cilji pa so zdaj gotovo drugačni, kot so bili v času hladne vojne. Pri Foglu so resda našli lasulje, kompas in sončna očala, kar so rekviziti, kot da bi jih potegnili iz babičine bale, vendar ne gre pozabiti, da se je hladna vojna končala že pred dvema desetletjema.

Ruske oblasti so iz vohunskega škandala naredile pravi resničnostni šov, ki je namenjen predvsem ruskemu občinstvu. Po množičnih opozicijskih demonstracijah so Putinu namerili najnižjo podporo v zadnjih dvanajstih letih, zato se je zatekel v odkrito protiameriško retoriko. Gre za strategijo, pisano na kožo nekdanjega uslužbenca KGB, pri kateri so jasno vidni prstni odtise novega krmeljskega stratega Vjačeslava Volodina, ki je na tem položaju zamenjal precej bolj pretkanega Vladislava Surkova, znanega kot sivi kardinal. Najprej se je moral posloviti od Kremlja, pred dnevi pa še iz vlade.

Špijonska melodrama je idealna priložnost za razmislek o rusko-ameriških odnosih. Zakaj je ameriška tajna služba CIA Fogla na misijo poslala samo teden dni po tem, ko je v iskanju informacij o napadalcih na bostonski maraton na povabilo Moskve v Rusijo pripotoval direktor FBI in le teden dni pred tem, ko v Washingtonu pričakujejo predsednika ruskega varnostnega sveta in nekdanjega prvega vohuna Nikolaja Patruševa? Slišati je mogoče ocene, da so ameriško-ruski odnosi najslabši od konca hladne vojne, zato en vohun več ali manj ne spremeni ničesar. Dejstvo je, da so ameriško-ruski odnosi enako slabi ali dobri vse od razpada Sovjetske zveze. Za sodelovanje z Rusijo sta si pred Obamo prizadevala že Clintonova in Busheva administracija, a nobenemu od njih ni popolnoma uspelo. Predvsem zato, ker si obe strani želita sodelovati samo na nekaterih področjih, na drugih pa si puščata odprte roke, zato ponavadi propade tudi sodelovanje na želenih področjih.

Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov in glavni Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov sta zatrdila, da škandal ne bo vplival na ameriško-ruske odnose. Predvsem zato, ker si tako Moskva kot Washington v tem trenutku želita izpeljati mirovno konferenco o Siriji. Bati se je, da bo zaradi pričakovanj o popolni svobodi na določenih področjih, v vodo padel tudi mir v Siriji.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber