Od naše dopisnice

Osemindvajsetega junija 1940 se je romunska kraljeva vojska na zahtevo Sovjetske zveze umaknila iz Besarabije in Severne Bukovine, ki ju je zasedla leta 1918. Drugega avgusta 1940 je bila na tem območju ustanovljena Moldavska sovjetska socialistična republika. Po novem se bodo 28. junija v Moldaviji poklonili žrtvam sovjetskega terorja, zastave bodo spuščene na pol droga, odpovedali pa bodo tudi vse zabavne programe. Odlok poleg tega vsebuje tudi predlog o prepovedi vseh sovjetskih simbolov in simbolov komunistične partije.

Želja po resnici ali rusofobija?

Gimpu je včeraj že položil cvetje pred spomenik žrtvam stalinističnega terorja. »Na oblast nismo prišli zato, da bomo podpirali tiste, ki mislijo, da je 28. junij za nas dan osvoboditve. To je bil dan sovjetske okupacije in če hočemo ohraniti suverenost in neodvisnost, moramo govoriti resnico,« je poudaril na slovesnosti. Pred poslopjem parlamenta se je zbralo nekaj nekdanjih sovjetskih političnih zapornikov, ki so nosili transparent z napisom: »Stalin in Rusi so nam prinesli svobodo – odpeljali so nas v Sibirijo.« To sta bila bržkone tudi edina spominska dogodka, saj so predsednikov odlok prezrli v kar trinajstih moldavskih regijah.

Vladajoča koalicija je poudarila, da gre za samovoljno potezo Mihaja Gimpuja, ki bi se moral o tem posvetovati s parlamentom. »Predsednik je napovedal vojno odlokov. Čeprav Sovjetske zveze že zdavnaj ni več, prinaša v našo družbo lastne môre,« se je odzval častni predsednik demokratske stranke Dmitrij Djakov. Še ostreje so nastopili pri opozicijski komunistični stranki. »Ta človek vsakič znova izpričuje, da ne more voditi države. To, da se je znašel na predsedniškem položaju, je sramota za našo državo. Nemudoma mora odstopiti, saj so njegovi ukrepi v nasprotju z večinskim mnenjem,« je bil oster predsednik stranke in dolgoletni moldavski predsednik Vladimir Voronin, ki se je moral lani posloviti. Njegov odhod so spodbudili nasilni protesti zaradi zmage komunistov na parlamentarnih volitvah. Še bolj sočen je bil poslanec komunistov Mark Tkačuk, ki je odlok označil za logično nadaljevanje Gimpujeve politike protikomunizma, rusofobije in lojalnosti nekdanjemu fašističnemu režimu romunskega diktatorja Iona Antonescuja.

V ruskem zunanjem ministrstvu govorijo o bogokletnem dejanju. »To je načrtovana politična kampanja, katere namen je spodkopati rusko-moldavsko partnerstvo in ponarediti našo skupno zgodovino in dogodke, povezane z drugo svetovno vojno,« so zapisali v izjavi za javnost. Še posebno sta jih vznemirili zahteva po umiku »okupacijske ruske vojske« z ozemlja Pridnestrske republike in izjava državne komisije, ki proučuje totalitarni komunistični režim v Moldaviji, da ji Rusija kot naslednica nekdanje Sovjetske zveze zaradi okupacije dolguje 28 milijard dolarjev odškodnine. »Od Rusije bi lahko kar 85 let zastonj dobivali plin,« je poudaril njen član Vjačeslav Stavila.

Gimpu se je povzpel na predsedniški položaj 11. septembra 2009 in je bil kompromisni kandidat Zavezništva za evropsko povezovanje, ki so ga po lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah ustanovile štiri bolj ali manj proevropske stranke. Največjo podporo je na volitvah dobila komunistična stranka, ki je postala vodilna opozicijska sila v državi. Gimpu je znan po izrazito proromunskih stališčih in ga po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpirata komaj dva odstotka državljanov. Če bodo novembra v Moldaviji dejansko volili novega predsednika, nima nobene možnosti za zmago.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber