V Moldaviji, najrevnejši evropski državi s 3,5 milijona prebivalcev, se nadaljujejo protesti opozicije, ki zahteva predčasne volitve. Začeli so se sredi prejšnjega tedna, ko je razjarjena množica poskusila vdreti celo v parlament. Trideset ljudi je bilo ranjenih, nova proevropska vlada pa je prisegla v takšni naglici, da premier Pavel Filip ni imel časa niti za predstavitev programa.
V Moldaviji, najrevnejši evropski državi, kjer znaša letna kupna moč na prebivalca skromnih 4000 dolarjev (približno 3500 evrov), od začetka septembra potekajo največje demonstracije od razglasitve samostojnosti. Začelo se je kot protest proti korumpirani eliti, zdaj je na kocki celo zbliževanje z Evropo.
Moskva – Vršilec dolžnosti moldavskega predsednika Mihaj Gimpu je 24. junija na lastno pest sprejel odlok, s katerim je 28. junij razglasil za dan spomina na sovjetsko okupacijo, zahteval pa je tudi umik ruske »okupacijske« vojske z ozemlja moldavske separatistične Pridnestrske republike. Odločitvi nasprotujejo celo tri stranke iz njegovega Zavezništva za evropsko povezovanje, v kateri poleg predsednikove liberalne stranke sodelujejo še liberalni demokrati, demokratska stranka in Naša Moldavija. Gimpuja so pozvali, naj odlok prekliče, a je to možnost že zavrnil, zato vladajoči koaliciji grozi razpad. Opozicijska komunistična stranka je vložila pritožbo na ustavno sodišče.
Moskva – Moldavski parlament v ponedeljek znova ni izvolil predsedniškega kandidata Zavezništva za evropsko integracijo Mariana Lupuja, saj so poslanci komunistične partije spet bojkotirali glasovanje. Tako je padel v vodo še zadnji poskus, da bi štirimilijonska država, stisnjena med Romunijo in Ukrajino, vendarle dobila predsednika. Najrevnejša evropska država, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnosti, je politično ohromljena že od aprilskih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala komunistična partija, kar je spodbudilo nasilne demonstracije.
Moskva –- V Moldaviji, najrevnejši evropski državi, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnost, so potekale predčasne parlamentarne volitve. V 4,3 -miljionski državi, stisnjeni med Romunijo in Ukrajino, so jih sklicali, ker so komunisti na kontroverznih aprilskih volitvah za izvolitev svoje predsedniške kandidatke Zinaide Greceanu dosegli en glas premalo. Po ustavi je za izvolitev predsednika potrebnih 61 glasov 101 članskega parlamenta. Toliko sedežev na tokratnih volitvah ni uspelo zbrati niti štirim opozicijskim strankam, kar pomeni, da se Moldavija še ni izkopala iz politične paralize.
Nedavna raziskava uglednega Berkmanovega centra, ki deluje v okviru harvardske univerze in se posveča raziskovanjem novih tehnologij, je ključ za uspeh oranžne revolucije v Ukrajini pred petimi leti našla v mobilnih telefonih in SMS-sporočilih. »Pokritost z mobilno telefonijo poveča verjetnost, da se bo zgodil nasilni državni prevrat,« je ena od ključnih ugotovitev. Tudi zaradi nje so med nedavnimi protesti v Moldaviji in Gruziji, leta 2006 pa tudi v Belorusiji, oblasti najprej poskrbele, da mobilni telefoni na kraju demonstracij niso delovali.
Moskva – V Moldaviji bodo danes objavili rezultate ponovnega štetja glasov nedavnih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala Komunistična stranka, kar je v Kišinjovu spodbudilo nasilne demonstracije. Zaradi njih so številni mladi protestniki končali v zaporu, kjer so po poročanju človekoljubnih organizacij izpostavljeni mučenju. O tem v zaupnem poročilu, do katerega se je dokopal Reuters, piše tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je volitve sicer že pol ure po zaprtju volišč označila za legitimne.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, so po volitvah izbruhnile nasilne demonstracije. Pretežno mladi protestniki so vdrli v predsedniško palačo in parlament ter uničili vse, kar se je dalo. Razbijali so šipe, zažigali pohištvo in skozi okna metali računalnike. Desettisočglave množice niso ustavili niti vodni topovi. »Stran s komunisti, hočemo svobodo!« in »Bolje mrtev kot komunist!« je po poročanju AP vzklikala množica slogan iz časa puča proti romunskemu diktatorju Ceausescu. Moldavija je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in kar dve tretjini od 4,3 milijona prebivalcev je romunske narodnosti.
