Moskva –- V Moldaviji, najrevnejši evropski državi, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnost, so potekale predčasne parlamentarne volitve. V 4,3 -miljionski državi, stisnjeni med Romunijo in Ukrajino, so jih sklicali, ker so komunisti na kontroverznih aprilskih volitvah za izvolitev svoje predsedniške kandidatke Zinaide Greceanu dosegli en glas premalo. Po ustavi je za izvolitev predsednika potrebnih 61 glasov 101 članskega parlamenta. Toliko sedežev na tokratnih volitvah ni uspelo zbrati niti štirim opozicijskim strankam, kar pomeni, da se Moldavija še ni izkopala iz politične paralize.
Od naše dopisnice
Štiri bolj ali manj proevropske opozicijske stranke – liberalno-demokratska stranka, demokratska stranka, liberalna stranka in Zveza Naša Moldavija – so kmalu po objavi predčasnih volilnih izidov napovedale oblikovanje koalicije, ki bo v parlamentu zasedla 53 sedežev. Komunistična stranka, ki je na volitvah prejela največjo podporo in s tem 48 poslanskih sedežev, je s to napovedjo postala vodilna opozicijska sila v državi, kar pomeni, da je sicer precej oslabljena, ne pa tudi poražena. Opozicijska koalicija ima sicer dovolj glasov za oblikovanje vlade, za izvolitev predsednika pa jim je zmanjkalo kar osem glasov. Ker v skladu z moldavsko ustavo mandatarja imenuje prav predsednik, bo dogovarjanje s komunisti v prihodnosti skorajda neizogibno. »Če bo prišlo do izolacije komunistov, bo v Moldaviji še večja polarizacija kot doslej. Priče bomo hudim političnim sporom in mislim, da je izid volitev za Moldavijo zelo neugoden,« je prepričan Vladimir Socor iz ameriške Jamestown fondacije. Zaradi pat položaja so analitiki najprej povečini stavili na koalicijo Komunistične partije in Demokratične stranke Mariana Lupuja, nekdanjega komunista, ki je svojo stranko ustanovil po sporu z dolgoletnim predsednikom Vladimirjem Voroninom. Še bolj zato, ker Lupu pred volitvami ni izključil takšne možnosti, kot pogoj za to pa je navedel dokončni Voroninov umik. Pakt s komunisti pa je zdaj odločno zanikal. »Koalicija s komunisti ne pride v poštev. Takšna koalicija bi ohranila obstoječe stanje v državi, ki je vse prej kot rožnato. Demokratska stranka bo konstruktivno prispevala k oblikovanju široke koalicije,« je za Reuters povedal brez dvoma največji zmagovalec tokratnih volitev. Največji poraženec je zagotovo Voronin, ki je v predvolilni kampanji svaril, da bo vsak glas proti Komunistični stranki povečal grožnjo asimilacije Moldavije s strani Romunije.
Volitve niso prinesle jasnega odgovora na vprašanje, kam se bo v prihodnjih mesecih obrnila Moldavija – proti Romuniji in s tem Evropski uniji ali Rusiji. Še bolj zato, ker je od njene prihodnje usmeritve odvisna usoda 500 milijonov dolarjev vrednega kredita, ki ji ga je obljubila Rusija, zadeve pa je še dodatno otežil kar milijardo dolarjev vreden kitajski kredit. »Moldavija je v globoki finančni krizi in ga krvavo potrebuje, zato bo storila vse, da ga ne zapravi,« je prepričan neodvisni moldavski analitik Bogdan Tirdea. Z milijardnim kitajskim posojilom, obljubljenim prejšnji teden, je moldavski notranjepolitični položaj vpleten v globalne geopolitične igre, meni Aleksej Vlasov iz moskovske državne univerze: »Tradicionalno tekmovanje med Rusijo in evroatlantskimi integracijami je postalo nepomembno. Pojavila se je tretja sila, ki je pripravljena na večjo podporo, kot je kdaj koli prišla iz Moskve, Bruslja ali Washingtona.«