Ob 10. obletnici »revolucije tulipanov«, s katero se je končala vladavina predsednika Aškarja Akajeva ter 5. obletnici krvave »druge kirgiške revolucije«, se v Kirgiziji bojijo novih vrenj. Razlog je kar 150 ton ameriške diplomatske pošte, ki naj bi pred kratkim prispela v to pretežno muslimansko državo s 5.6 milijona prebivalci.
Moskva – Prve parlamentarne volitve v Kirgiziji, zdaj prvi parlamentarni demokraciji v Srednji Aziji, ki vse od razpada Sovjetske Zveze goji tradicijo močnih predsednikov, so minile mirno in demokratično, je ocenila začasna predsednica države Roza Otunbajeva, pritrdili pa so ji tudi mednarodni opazovalci. »V zadnjih letih sem spremljal že mnoge volitve v Srednji Aziji, in lahko rečem, da so bile te prve, na katerih nisem mogel vnaprej napovedati izida,« je bil zadovoljen Morten Høglund, opazovalec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Moskva – V Kirgiziji je junija divjalo etnično nasilje, aprila je nasilni prevrat z oblasti odnesel dotedanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, zdaj pa se je tam začela kampanja pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 10. oktobra in na katerih se bo za sedeže v parlamentu potegovalo kar 57 političnih strank. Poznavalci razmer napovedujejo burno volilno jesen, ki bo polna predvolilnih in povolilnih nemirov, zaradi česar je začasna predsednica Roza Otunbajeva varnostnim silam na eksplozivnem jugu države že odredila stanje povečane pripravljenosti.
Moskva – V Kirgiziji, kjer je bilo v nedavnem medetničnem nasilju po zadnjih podatkih ubitih 283 ljudi, oblasti pa priznavajo, da utegne biti dejanska številka kar desetkrat večja, so pripravili referendum o spremembah ustave, s katerimi želijo zmanjšati predsedniške pristojnosti in iz države z despotsko tradicijo ustvariti prvo parlamentarno demokracijo v Srednji Aziji. Hkrati z referendumom je 2,7 milijona volilnih upravičencev odločalo, ali naj začasna premierka Roza Otunbajeva do 31. decembra 2011 prevzame dolžnosti začasne predsednice. Volitve so podprli Združeni narodi, Evropska unija, Rusija in Združene države Amerike in pomenijo krepitev začasne vlade, ki se je na oblast povzpela po nasilnih aprilskih protestih, s katerimi so strmoglavili nekdanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.
Moskva – Združene države Amerike se pripravljajo, da bodo na krizno območje v Kirgiziji poslale svojo vojsko, je za ameriško televizijsko postajo CNN izjavil visoki ameriški predstavnik, ki je želel ostati anonimen. Da bi se izognili trenjem z Rusijo, ki ima postsovjetsko prostranstvo še vedno za svoje interesno območje, je poudaril, da ZDA nočejo ukrepati samostojno, ampak želijo, da bi to bila skupna mirovna operacija Združenih držav, Rusije in vseh drugih zainteresiranih subjektov, saj je razmere mogoče umiriti le s skupnimi močmi.
Moskva – V Kirgiziji bo danes dan žalovanja za žrtvami spopadov na jugu države, v katerih je bilo po uradnih podatkih ubitih 171 ljudi, 1800 je bilo ranjenih. Očividci navajajo, da je bilo samo v mestu Oš ubitih kar 2000 Uzbekov, da je umrlo »nekaj sto ljudi« pa so zatrdili tudi pri Mednarodnem odboru Rdečega križa. Domove je zapustilo kar 275.000 ljudi, povečini Uzbekov, ki so se zatekli v begunska taborišča v sosednjem Uzbekistanu.
Moskva – Razmere na jugu Kirgizije se postopoma normalizirajo, a so še daleč od stabilnosti, je sporočil predstavnik začasne vlade Azimbek Beknazarov. Prvi žarek upanja je posijal, ko so se v Džalalabadu uspešno končali mirovni pogovori med predstavniki tamkajšnjih Uzbekov in Kirgizov, začasne vlade in vojske. Grožnja novih maščevalnih pohodov je ne glede na to precej verjetna. Začasne oblasti se zavedajo, da ji sami ne bodo kos, zato obupano prosijo za pomoč. Njihovi pozivi so doslej naleteli na gluha ušesa in še naprej so prepuščeni samim sebi.
