Moskva – V Kirgiziji bo danes dan žalovanja za žrtvami spopadov na jugu države, v katerih je bilo po uradnih podatkih ubitih 171 ljudi, 1800 je bilo ranjenih. Očividci navajajo, da je bilo samo v mestu Oš ubitih kar 2000 Uzbekov, da je umrlo »nekaj sto ljudi« pa so zatrdili tudi pri Mednarodnem odboru Rdečega križa. Domove je zapustilo kar 275.000 ljudi, povečini Uzbekov, ki so se zatekli v begunska taborišča v sosednjem Uzbekistanu.
Od naše dopisnice
Tarča napadov so bili predvsem Uzbeki, ki sestavljajo 14,5 odstotkov od skupaj 5,3 milijona prebivalcev Kirgizije, zato je na podlagi poročil o dogajanju celo Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) večdnevne nerede označila za poskus etničnega čiščenja. »Ljudje morajo razumeti, da ni šlo za nikakršne medetnične spopade, ampak za množični poboj,« je prvi namestnik premiera Almaz Atambajev opredelil divjanje na jugu države, med katerim so do tal pogoreli domovi, poslovne zgradbe in avtomobili v lasti pripadnikov uzbeške manjšine.
Vse več dokazov za krivdo privržencev Bakijeva
Po trditvah oblasti se za pogrome krivi krogi okoli odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, ki da je za pravokatorje in ostrostrelce najemal pripadnike nekdanjih varnostnih služb in kriminalce, celo iz Afganistana in Tadžikistana. »Zajeli smo številne provokatorje, ki nam posredujejo dokaze o tem, da je vse skupaj delo Bakijeva,« je začasna predsednica Roza Otunbajeva s prstom pokazala na svojega predhodnika, ki takšne obtožbe vztrajno zavrača. Začasna kirgiška oblast med glavnimi pobudniki omenja Kurmanbekovega najmlajšega sina Maksima Bakijeva, ki so ga včeraj aretirali v Londonu. Na seznamu Interpola se je znašel, ker je menda utajil za skoraj 80 milijonov dolarjev davkov. »Imamo močne indice, da ni šlo za spontan medetnični konflikt, ampak za spodbujen spopad,« je izjavil celo visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay. Omenjanju krivcev se je izognil.
Rusija ne bo poslala mirovnih enot
Razmere v Džalalabadu in Ošu se umirjajo, a zaradi delovanja ostrostrelcev je v mestu še naprej nevarno. »Tragedija, ki se je zgodila na jugu države, je bila dobro organizirana in plačana. Zdaj lahko podobne provokacije pričakujemo tudi v Biškeku in na severu države,« je pozval k previdnosti prvi namestnik premiera Almaz Atambajev. Dodal je, da so začasne oblasti zdaj na morebitni izbruh nasilja precej bolje pripravljene. Zaradi umirjanja razmer je kirgiška vlada umaknila prošnjo za prihod tujih mirovnih enot. »Spopadi se umirjajo in upam, da smo lahko sami kos položaju,« je Otunbajeva sporočila na včerajšnji tiskovni konferenci. Skorajda istočasno je postalo jasno, da Rusija v Kirgizijo ne namerava poslati mirovnih enot. »Takšen korak bi bil neupravičen, saj gre za notranji konflikt,« je odločitev utemeljil ruski predstavnik v Ovseju Anvar Azimov.
Pred tem je visoki komisar Ovseja za manjšine Kurt Vollebaek v poročilu zapisal: »Postalo je jasno, da začasna vlada nima sredstev, da bi v državi zagotovila red in mir.« Zato je pozval varnostni svet Združenih narodov, naj sprejme ukrepe za obnovitev miru in varnosti. Za napotitev mirovnih enot v Kirgizijo se niso odločili, so pa Združeni narodi skupaj z Evropsko unijo začasno kirgiško vodstvo pozvali, naj ne dovolijo, da bi neredi spodkopali za 28. junij razpisani referendum o ustavnih spremembah, s katerimi bi oblast rada zmanjšala predsedniške pristojnosti, in za oktober razpisane parlamentarne volitve. Razdejanje na jugu države je tolikšno, da si je težko predstavljati, kako bodo lahko v manj kot dveh tednih pripravili kolikor toliko legitimen referendum.