Ob 10. obletnici »revolucije tulipanov«, s katero se je končala vladavina predsednika Aškarja Akajeva ter 5. obletnici krvave »druge kirgiške revolucije«, se v Kirgiziji bojijo novih vrenj. Razlog je kar 150 ton ameriške diplomatske pošte, ki naj bi pred kratkim prispela v to pretežno muslimansko državo s 5.6 milijona prebivalci.
Lejla je 35-letna mati samohranilka iz Uzbekistana, ki dan za dnem sedi v preddverju elitne stanovanjske hiše v središču Moskve in stanovalcem noč in dan odpira vrata. Kabina v preddverju, v kateri spi, kuha, povečini pa zdolgočaseno bolšči v televizor, je že štiri leta njen dom. Njen delovnik je dolg 24 ur in traja šest dni na teden. Edini prosti dan porabi za čiščenje stanovanj, kar ji prinaša dodaten zaslužek, hkrati pa je to edina priložnost, da se spodobno umije. Ta dan namesto v preddverju, kjer sedi njena zamenjava, prenoči v temačni in zatohli kleti stanovanjske zgradbe.
Moskva – V petmilijonski Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, bodo jutri parlamentarne volitve. Za parlamentarno demokracijo so se volivci odločili na referendumu, ki so ga pripravili po že drugi nasilni revoluciji v manj kot petih letih, s katero so z oblasti odstranili najprej predsednika Askarja Akajeva, nato pa še njegovega predhodnika Kurmanbeka Bakijeva. Po dvajsetletni praksi močnih predsednikov in klanskega nasledstva, ki je značilnost celotne Srednje Azije, je Kirgizija postala prva parlamentarna demokracija v regiji. Sanobar Šermatova, analitičarka spletnega časopisa Fergana.ru in izjemna poznavalka tega območja, je za Delo spregovorila o trenutnih političnih razmerah ter krvavih poletnih nemirih na jugu države.
Moskva – V Kirgiziji je junija divjalo etnično nasilje, aprila je nasilni prevrat z oblasti odnesel dotedanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, zdaj pa se je tam začela kampanja pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 10. oktobra in na katerih se bo za sedeže v parlamentu potegovalo kar 57 političnih strank. Poznavalci razmer napovedujejo burno volilno jesen, ki bo polna predvolilnih in povolilnih nemirov, zaradi česar je začasna predsednica Roza Otunbajeva varnostnim silam na eksplozivnem jugu države že odredila stanje povečane pripravljenosti.
Moskva – V Kirgiziji, kjer je bilo v nedavnem medetničnem nasilju po zadnjih podatkih ubitih 283 ljudi, oblasti pa priznavajo, da utegne biti dejanska številka kar desetkrat večja, so pripravili referendum o spremembah ustave, s katerimi želijo zmanjšati predsedniške pristojnosti in iz države z despotsko tradicijo ustvariti prvo parlamentarno demokracijo v Srednji Aziji. Hkrati z referendumom je 2,7 milijona volilnih upravičencev odločalo, ali naj začasna premierka Roza Otunbajeva do 31. decembra 2011 prevzame dolžnosti začasne predsednice. Volitve so podprli Združeni narodi, Evropska unija, Rusija in Združene države Amerike in pomenijo krepitev začasne vlade, ki se je na oblast povzpela po nasilnih aprilskih protestih, s katerimi so strmoglavili nekdanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.
Moskva – Združene države Amerike se pripravljajo, da bodo na krizno območje v Kirgiziji poslale svojo vojsko, je za ameriško televizijsko postajo CNN izjavil visoki ameriški predstavnik, ki je želel ostati anonimen. Da bi se izognili trenjem z Rusijo, ki ima postsovjetsko prostranstvo še vedno za svoje interesno območje, je poudaril, da ZDA nočejo ukrepati samostojno, ampak želijo, da bi to bila skupna mirovna operacija Združenih držav, Rusije in vseh drugih zainteresiranih subjektov, saj je razmere mogoče umiriti le s skupnimi močmi.
Moskva – V Kirgiziji bo danes dan žalovanja za žrtvami spopadov na jugu države, v katerih je bilo po uradnih podatkih ubitih 171 ljudi, 1800 je bilo ranjenih. Očividci navajajo, da je bilo samo v mestu Oš ubitih kar 2000 Uzbekov, da je umrlo »nekaj sto ljudi« pa so zatrdili tudi pri Mednarodnem odboru Rdečega križa. Domove je zapustilo kar 275.000 ljudi, povečini Uzbekov, ki so se zatekli v begunska taborišča v sosednjem Uzbekistanu.
Moskva – Spopadi med Kirgizi in Uzbeki, ki so v četrtek izbruhnili v mestu Oš, so se razširili po celotnem jugu države, zato je začasna vlada varnostnim službam dovolila, da proti podivjanim tolpam uporabijo strelno orožje. V Kirgiziji so razglasili tudi mobilizacijo vseh prebivalcev, ki znajo ravnati z orožjem. Do zaključka redakcije je bilo v medetničnih spopadih ubitih že 97 ljudi, 1247 je ranjenih, kar je celo več, kakor so jih zahtevali aprilski nemiri, med katerimi je bil s predsedniškega položaja strmoglavljen Kurmanbek Bakijev.
