Moskva – Spopadi med Kirgizi in Uzbeki, ki so v četrtek izbruhnili v mestu Oš, so se razširili po celotnem jugu države, zato je začasna vlada varnostnim službam dovolila, da proti podivjanim tolpam uporabijo strelno orožje. V Kirgiziji so razglasili tudi mobilizacijo vseh prebivalcev, ki znajo ravnati z orožjem. Do zaključka redakcije je bilo v medetničnih spopadih ubitih že 97 ljudi, 1247 je ranjenih, kar je celo več, kakor so jih zahtevali aprilski nemiri, med katerimi je bil s predsedniškega položaja strmoglavljen Kurmanbek Bakijev.
Od naše dopisnice
Še največ o tem, kako katastrofalna je pravzaprav situacija, govori obupana prošnja za posredovanje Rusije, ki jo je na ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva naslovila začasna predsednica Roza Otunbajeva, že naslednji dan pa se je nanj obrnil tudi začasni obrambni minister Ismail Isakov. V Moskvi so prošnjo za pomoč zavrnili z besedami, da gre za kirgiško notranjo zadevo, so pa v Biškek že poslali letalo s humanitarno pomočjo. Pozno zvečer je na tamkajšnjem letališču pristalo tudi več sto ruskih desantnikov, ki pa so jih tja poslali samo zato, »da bodo zaščitili ruske vojaške objekte«.
Tokratni medetnični spopadi so najhujši v zadnjih dvajsetih letih. Kirgizija je bila takrat del Sovjetske zveze, zato je zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov tja poslal sovjetske vojake. Zdaj je samostojna država, ki je za zdaj bolj ali manj prepuščena sami sebi. Začasni vladi zadeve uhajajo iz rok, zato se trudi navezati stik s starešinami vojskujočih se skupin, s katerimi hoče začeti mirovne pogovore, ki bi pripeljali do »nacionalne sprave.«
V Ošu je vojska menda že prevzela nadzor nad strateškimi objekti, vendar ostajajo tako tam kot v Džalalabadu razmere izjemno napete, poročajo ruske tiskovne agencije. Etnični Uzbeki da so žrtve pravega »etničnega čiščenja,« v katerem po poročanju Uzbekov sodelujejo tudi vladne enote. »Bog nam pomagaj. Uzbeke pobijajo kot živali. Skoraj celo mesto je v plamenih,« je iz Oša za Reuters komentiral Dilmurad Ishanov, uzbekistanski človekoljubni delavec. Vse več je poročil o požiganju uzbekistanskih vasi in streljanju na begunce, ki se poskušajo prebiti v sosednji Uzbekistan. »Slišati je pozive k oblikovanju humanitarnega koridorja, po katerem bi se lahko živi in zdravi umaknili v deset kilometrov oddaljeni Uzbekistan. Zahtevajo, da na območje spopadov pridejo mirovne enote,« je poudaril Tolekan Ismailov, borec za človekove pravice in član svetovalnega odbora začasne vlade. Danes bodo o morebitni napotitvi mirovnih enot razpravljali člani Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan.
Uzbekistan je včeraj vendarle odprl mejo s Kirgizijo in po poročanju uzbekistanskega ministrstva za izredne razmere je tja pribežalo že 75.000 Uzbekov s kirgiškim državljanstvom, med katerimi prevladujejo ženske in starejši ljudje, veliko pa je tudi takšnih s strelnimi ranami. Predsednik kirgiške obmejne službe Čolponbeka Turucbekova je zanikal informacije, po katerih se na uzbekistanski strani meje kopičijo tamkajšnje oborožene sile.