Od naše dopisnice

Odločitve ruske dume so se najbolj razveselili prebivalci v separatističnih gruzinskih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, ki jih Rusija pod mizo že dolgo podpira, izogiba pa se njihovemu uradnemu priznanju. To bi namreč brez dvoma zakuhalo nov rusko-gruzinski spor in nedvomno še bolj načelo odnose z Zahodom. Ta se je ostro odzval že na nedavno rusko odločitev, da proti Abhaziji umakne gospodarske, trgovinske ter druge sankcije. Za uradni Suhumi ( prestolnica Abhazije ) to še ni zadosti. »Pričakujemo konkretne rezultate in ne samo besede. Recimo povabilo v vojaško zvezo. Rusija nas obravnava tako, kot se igra nogomet. Gre za preigravanje brez učinka in odgovornosti, golov pa ni videti,« je bil do ruskega obotavljanja kritičen Stanislav Lakoba, vodja separatističnega varnostnega sveta Abhazije.

Resoluciji navkljub ruskega priznanja Abhazije in Južne Osetije ne gre pričakovati, saj je dal Kremelj že večkrat jasno vedeti, da se to ne bo zgodilo. Takšen razplet je mogoč le, če bo Gruzija na skorajšnjem vrhu Nata v Bukarešti dejansko prejela vabilo za članstvo v tej organizaciji, kar pa je malo verjetno.

Rusija še naprej pozorno spremlja tudi dogajanje na Kosovu in v Srbiji. Tej je pred dnevi celo predlagala, naj namesto vstopa v Evropsko unijo izbere vstop v Skupnost neodvisnih držav in Dogovor o kolektivni varnosti (ODKB), ki šteje sedem podpisnic. Poleg Rusije so v tej organizaciji še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Povabilo je čast, ki je do zdaj nista bili deležni niti Abhazija in Južna Osetija. »Če bodo evropske države in mednarodna skupnost zaradi Kosova nadaljevale z izolacijo Srbije, bomo ta predlog resno preučili,« je za Izvestija napovedal vodja odbora za obrambo in varnost Sveta federacije Viktor Ozerov. Ideja ni nova, saj je Moskva že leta 1999 Zvezni republiki Jugoslaviji predlagala, da se priključi zvezi z Belorusijo in Rusijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je poleg tega z vso ostrino nemudoma odzval na ameriško odločitev o dobavi orožja Prištini. »Pri odločitvi o pošiljanju orožja Kosovu gre za kršenje resolucije Združenih narodov, ki prepoveduje posredovanje orožja tej regiji, z izjemo mirovnim enotam Združenih narodov. Ne verjamem, da bo to prispevalo k stabilnosti v regiji, ampak mislim, da bo to imelo nasproten učinek,« je bil odločen Lavrov.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber