Ko se je ruski premier in predsedniški favorit Vladimir Putin leta 1999 prvič povzpel na oblast, so bili še otroci. Vse odraslo življenje so preživeli pod Putinovim režimom, zato jih bomo poimenovali kar Putinova generacija. Dvajset let po padcu komunizma uživajo več svobode kot njihovi predhodniki in predstavljajo prvo postsovjetsko mladino, ki si aktivno prizadeva za spremembe, pa najsi je to nekdanjim in bodočim predsednikom všeč ali ne. Ne gledajo državnih televizijskih postaj, kjer bi jim s propagando vcepljali v glavo, naj bodo Putinu hvaležni za stabilnost in potrošniške dobrine. Prosti čas preživljajo na internetu, ki je odločilno pripomogel k preoblikovanju precejšnjega dela družbe.
Moskva – Svoja vrata zapira ruska turistična borza MITT, ki je tretji najpomembnejši dogodek v svetovni turistični industriji. Slovenska turistična podjetja so se predstavila na stojnici v organizaciji Slovenske turistične organizacije (Sto), ki je za predstavitev v Moskvi odštela kar 140.000 evrov, saj je to eden najdražjih turističnih sejmov na svetu, kjer kvadratni meter razstavnega prostora stane več kot 1000 evrov. »Rusi so za nas tako pomembni, da tega ne moremo zamuditi. Po številu prihodov so v Sloveniji na petem mestu,« je povedala Rebeka Kumer Bizjak iz Stoja.
Moskva – Rusija se je kot ena redkih držav na svetu postavila v bran ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu. Vladne in nevladne organizacije je pozvala, »naj resno razmislijo o tem, da bi ga predlagali za Nobelovo nagrado«. Razkritja WikiLeaksa sicer tudi za Rusijo niso nič kaj laskava, saj je v njih označena za skorumpirano »mafijsko državo«, zato je cilj predloga verjetno bolj kot skrb za Assangeev blagor, dobra mera škodoželjnosti na ameriški račun. Kot kaže, menijo, da razkrita korespondenca bolj škoduje ameriški diplomaciji kot ruski.
Moskva – »Tudi če se že čez nekaj dni odpravljam v Združene države Amerike, bom danes navijal za slovensko reprezentanco, saj smo kljub vsemu Slovani,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev srečanje začel z najpomembnejšo postransko stvarjo – nogometom. »Predsednik Medvedjev me je prosil, naj bo slovenska nogometna reprezentanca z ameriško enako neusmiljena, kot je bila z rusko. Obljubil sem mu, da bomo za to storili vse, kar je v moči vlade,« je zagotovil slovenski premier Borut Pahor.
»Nočem biti samo dober, ampak najboljši,« samozavestno pravi devetletni Erik Ablažejevič, učenec elitne hokejske šole Junost, kar pomeni mladost. V njej na profesionalno hokejsko kariero pripravljajo otroke, stare komaj šest let. Vse od takrat na ledu vztraja tudi naš sogovornik. Ko z glave sname zaščitno čelado in se na vsa usta nasmehne, je mogoče opaziti tudi prve posledice njegove triletne hokejske kariere – odkrušen sprednji zob. Zaradi drobne pomanjkljivosti je le še bolj prikupen, hkrati pa z njo dokazuje, da je med najbolj zagrizenimi učenci. »Zob je izgubil v pretepu,« nam pojasni njegov trener Denis Pavlenka in doda, da najboljši postanejo tisti, ki so pripravljeni na trdo delo in v sebi nimajo strahu.
V ogromni dvorani moskovskega centra za sodobno kulturo, bolj znanem pod imenom Garaža, se razlega predirno kikirikanje. Petelinje petje prihaja iz grla snežno belega petelina, ki se skupaj z grahasto kokoško brezskrbno sprehaja po razstavnem prostoru.
Moskva - »Poslanci dume ruskemu predsedniku in vladi predlagamo, naj proučita možnost priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije,« se glasi odlomek iz resolucije, ki so ga v ruski dumi v petek popoldan sprejeli z 440 glasovi podpore. Dokument tudi poziva, da bi morala Rusija v primeru uspešnih prizadevanj Gruzije za članstvo v zvezi Nato pohiteti z odločitvijo o priznanju neodvisnosti teh gruzinskih pokrajin. Gre za prvi konkretni korak Rusije v smeri priznanja dveh nepriznanih proruskih pokrajin na postsovjetskem prostranstvu. O moldavski Pridnestrski republiki ni bil govor, saj je Moskva nedavno privolila, da bo v zameno za moldavsko odpoved članstvu v zvezi Nato podprla njeno ozemeljsko celovitost.
