Polona Frelih

Odločenost omejiti njihov vpliv je minuli konec tedna povezala ves svet. Na tretjem svetovnem pohodu proti kontroverznemu biotehnološkemu gigantu in njegovemu »monopolu nad preskrbo s hrano« se je zbralo več milijonov ljudi.

Kljub znanstveno čedalje bolj podkrepljenim obtožbam o prodaji strupenih herbicidov in pesticidov, ki škodujejo zdravju, vodnim virom in zmanjšujejo biotsko raznovrstnost ter kritikam popolnega monopola nad industrijo semen, ki so seveda gensko spremenjena, se Monsanto agresivno širi na nova področja. Tudi po zaslugi prodane politike, znanosti in novinarstva, ki nas prepričujejo, da gensko spremenjeni organizmi (GSO) niso škodljivi. Res?

Francija je eden največjih trgov ameriškega proizvajalca gensko spremenjenih organizmov, zato ne preseneča, da so tam prvi začeli razkrivati neprijetna dejstva, ki so v popolnem nasprotju z bleščečim PR. »Podjetje za trajnostno kmetijstvo« je najnovejši slogan Monsanta, ki ga na laž postav­lja francoski film Svet, kot ga vidi Monsanto. »Tudi če ne verjamete, da Bog obstaja, boste po ogledu tega filma začeli verjeli, da je nekje hudič,« je mogoče prebrati v eni od recenzij.

Monsanto deluje v 61 državah, zaposluje 22 tisoč ljudi in ustvari skoraj 15 milijard dolarjev dobička. Na začetku so izumljali prehranske dodatke, kot je saharin, v njegovo zapuščino pa spada tudi bojni strup agent orange, ki so ga ameriški vojaki uporabljali v vietnamski vojni.

Hudičeva semena

Zdaj je njihov najbolj prodajani proizvod herbicid roundup, v katerem so velike količine glifosata, »ki je za človeka najverjetneje rakotvoren«, kot je v svojem nedavnem poročilu zapisala Mednarodna agencija za raziskave raka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Monsanto razvija tudi semena, ki so odporna proti roundupu, zato oboje povečini prodajajo v paketu, kar pomeni neusahljiv vir dobička, za kupce pa pravo tragedijo.

Po vsem svetu narašča gojenje gensko spremenjene soje, ki ji pravijo kar »soja, pripravljena na round­up«. Modificirana je toliko, da prenese sicer smrtonosne odmerke glisofata, ki je aktivna sestavina herbicida roundup. V Argentini je kar 18 milijonov hektarov zemlje posejane z gensko modificirano sojo, čez katero poškropijo 300 milijonov litrov pesticida na leto. Uničujočim posledicam te prakse je posvečen film Ljudje & Oblast – Argentina: hudičeva semena.

»Pri nas imamo vsi v telesu pesticide, saj je z njimi prepojena naša zemlja. V Argentini se zmanjšuje biot­ska raznovrstnost. Celo v narodnih parkih, saj pesticidi ne vedo, kje je njihova meja,« v filmu razkriva Raul Montenegro, svetovno znani biolog in dobitnik alternativne Nobelove nagrade.

V Argentini povezujejo glifosat z rakom, deformacijami novorojenč­kov, sterilnostjo in porastom splavov. Neodvisni strokovnjaki svarijo, da utegnejo neplodnost in motnje hormonskega sistema že v 10 do 15 letih doseči razsežnosti epidemije.

Vodilni ameriški zagovornik pravic potrošnikov Jeffrey Smith v knjižni uspešnici Semena prevare: razkrivanje laži industrije in vlad o varnosti gensko spremenjene hrane predstavlja primere sodnih procesov v Združenih državah Amerike in Franciji, na katerih je bil Monsanto obsojen zaradi laganja o količinah glisofata v prsti.

Navkljub slabemu slovesu so glifosat za zdaj prepovedali samo v Kanadi, v Kolumbiji so odločili, da z njim ne bodo več uničevali polj koke, Nizozemska je edina evropska država, ki je njegovo uporabo prepovedala zasebnikom, popolno prepoved pa je pred kratkim sprejela Šrilanka, kjer ta herbicid povezujejo z drastičnim povečanjem kronične ledvične bolezni med kmetovalci. Problematiki sta posvečena kratka dokumentarna filma Misterij na polju in Cikel smrti.

Neodvisne raziskave pod vodstvom dr. Channa Jayasumana razkrivajo, da je kronična ledvična bolezen na severnem delu Šrilanke prizadela kar 15 odstotkov poljedelcev. Deloma res tudi zato, ker kmetje med škrop­ljenjem riževih polj ne uporabljajo nobene zaščite, kakor v odzivih na negativno publiciteto vsakič znova poudarjajo pri Monsantu. Zagotavljajo, »da ima roundup dolgo zgodovino varne uporabe v več kot 100 državah, če se seveda uporablja po navodilih«.

Bombaž, ki pogublja

Dokumentarni program ruske televizijske postaje v angleškem jeziku RT se je posvetil nenavadnemu povečanju števila samomorov v Indiji, za katere soodgovornost pripisujejo Monsantu, ki je tamkajšnje kmete z obljubami o bogatem pridelku prepričal, naj kupijo njegova zelo draga gensko modificirana semena bombaža. V nekaterih predelih je ves pridelek propadel zaradi okoljskih vplivov. Monsanto jim je seveda postregel tudi z rešitvijo v obliki dragih pesticidov, kar pa je veliko poljedelcev pripeljalo do bankrota. Samo v zadnjih 20 letih je kar 290 tisoč indijskih kmetov naredilo samomor.

»Gensko spremenjeni bombaž so promovirali kot rešitev za indijske kmete, ki gojijo bombaž. V resnici so ustvarili še več problemov. Gensko spremenjeni bombaž uspeva samo tam, kjer je mogoče namakanje, o čemer seveda kmetov ne informirajo. V Indiji je Monsanto vložil ogromno denarja v oglaševanje, plačevali pa so tudi za časopisne članke,« je za RT povedal indijski strokovnjak Kirankumar Visa.

»Gensko spremenjena semena bombaža so kar osemtisočkrat dražja od običajnih, ki tako ali tako sploh niso več dostopna, saj ima Monsanto popoln monopol nad trgovino s semeni. Indija je postala četrta največja proizvajalka gensko spremenjenih pridelkov,« je bila kritična direktorica Zveze za organsko potrošništvo Alexis Baden-Mayer.

Pri Monsantu povezavo med samomori in gensko spremenjenimi organizmi odločno zavračajo, češ da so se težave začele, »veliko preden so v Indijo pripeljali prvo gensko spremenjeno rastlino«.

V nekdanjo žitnico Sovjetske zveze?

Zdaj se Monsanto že ozira proti nekdanji žitnici Sovjetske zveze – Ukrajini. Čeprav so GSO po ukrajinski zakonodaji prepovedani, zanje menda ni ovir, odkar je bil junija lani podpisan asociacijski sporazum med Ukrajino in Evropsko unijo, ki v 404. členu med drugim pravi, da se »obe strani zavezujeta h krepitvi sodelovanja pri uporabi biotehnologij«.

Michael Cox, raziskovalni direktor pri investicijski banki Piper Jaffray, ne dvomi, da je ta klavzula pisana na kožo mednarodnim korporacijam. »Ukrajina in druge države v vzhodni Evropi so najbolj perspektivne destinacije za proizvajalca semen DuPont in Monsanto,« je omenil kontroverzna biotehnološka giganta, ki v Evropo prinašata gensko spremenjeno koruzo.

K liberalizaciji ukrajinskega kmetijskega sektorja je veliko pripomogla Svetovna banka, tudi z lestvico o pogojih poslovanja (Doing Business ranking), v kateri Martin Kirk iz organizacije The Rules – bori se proti revščini in neenakosti – vidi predvsem mehanizem za izvajanje pritiska na vlade, naj svoje gospodarstvo bolj odprejo za tuja vlaganja.

Verjetno ni naključje, da je bila Ukrajina na lanski lestvici o pogojih poslovanja izbrana za »prvo reformatorko«, kar so bili v preteklosti že Filipini, Liberija, Nikaragva, Honduras, Gvatemala, Šrilanka, Etiopija in Mali. V vseh omenjenih državah je sledila množična »korporatizacija« kmetijskih zemljišč, domači proizvajalci pa so ostali brez sredstev za preživetje.

Pred kratkim je Monsanto vložil ponudbo za prevzem evropskega bio­tehnološkega velikana Syngenta, ki je glavni dobavitelj herbicida atrazine, za katerega se govori, da pri ljudeh povzroča spreminjanje spola, pro­izvaja pa tudi insekticid neonicoti­noid, ki je domnevno kriv za množični pomor čebel.

Pri Monsantu nas prepričujejo, da so gensko spremenjeni organizmi daleč najbolj testirani prehranski pro­izvodi na svetu, vendar neodvisni preiskovalci to zavračajo kot mit. Večino za podjetje pozitivnih raziskav nam­reč financira sama korporacija, najdaljša raziskava pa je trajala komaj 90 dni, kar je premalo, saj se zdravstvene težave navadno pokažejo šele po dolgotrajnejši uporabi. Neodvisnim preiskovalcem korporacije preprečujejo tudi dostop do gensko spremenjenih semen, češ da so patentirana, če jih dobijo od kmetov, pa sledijo umazane sodne bitke.

Uravnotežen obrok

Ameriški kongres je pred dvema letoma sprejel zakon, ki Monsantu omogoča, da prodaja in goji celo organizme in semena, ki niso dobila zelene luči pristojnega ministrstva in so zato za človeka potencialno škodljiva. Wikileaks razkriva, da podjetja, kot sta Monsanto in Dupont, agresivno promovirajo ameriška veleposlaništva po vsem svetu, zaradi pritiskov Monsanta pa sta bila pred leti z ameriške televizijske postaje Fox News odpuščena preiskovalna novinarja, ki sta po drobnogled vzela rastni hormon posilac. Dajejo ga kravam za večjo količino mleka. Razkrila sta laži o neškodljivosti hormona, ki je v razvitih državah – z izjemo ZDA – na srečo prepovedan.

Gensko spremenjeni organizmi so popolnoma prepovedani v Toskani, na Filipinih, v Saudski Arabiji, od lani pa tudi v Rusiji. Sovjetski akademik Trofim Lisenko je pred morebit­nimi negativnimi posledicami genskega inženiringa svaril že daljnega leta 1948, zdaj pa je njegove bojazni aktualiziral ameriški strokovnjak Jeffrey Smith: »Genski inženiring s seboj prinaša veliko neprijetnih in nepričakovanih posledic. Potencialni vpliv GSO je ogromen. Ogrožene so bodoče generacije.« Po podatkih neodvisne organizacije Trust for America’s Health vsak četrti Američan trpi za debelostjo, število ljudi s čezmerno telesno težo dobiva epidemične razsežnosti. Porast debelosti med ameriškimi najstniki so prvič zaznali v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so gensko spremenjeni organizmi prišli v izdelke hitre prehrane.

»Še naprej se bomo trudili izpolniti svojo zavezo o bolj uravnoteženem obroku za vse,« se je na zadnji protestni shod odzvala Charla Lord, tiskovna predstavnica Monsanta. Raziskava edinega kanadskega podjetja za naravna semena De Dell Seed je nasprotno pokazala, da običajna koruza vsebuje kar 447-krat več kalcija, 56-krat več magnezija ter 7-krat več mangana kot njena gensko spremenjena različica.

Pravzaprav je dovolj vedeti, da v Beli hiši blagoslavljajo gensko spremenjene organizme, njihovi obroki pa so iz ekoloških pridelkov, kar dokazuje knjižni prvenec prve dame Michelle Obama z naslovom Zraslo v Ameriki: zgodba o vrtu Bele hiše in vrtovih po vsej Ameriki.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber