Svetovni voditelji so se na sklenitev mirovnega sporazuma o rešitvi krize v Ukrajini odzvali s previdnim optimizmom. Pozdravili so doseženo na papirju in opozorili, da je treba počakati na konkretne rezultate. Prezgodaj je še, da bi pozabili, kako klavrno je propadel prvi mirovni sporazum iz Minska.
Polona Frelih
Iz množice odzivov v stilu, »pozdravljamo sporazum, vendar je treba videti, ali se bo prekinitev ognja dejansko zgodila«, je izstopal predvsem britanski premier David Cameron, ki je na vrhu EU v Bruslju izjavil, da se vsi udeleženci strinjajo z nadaljnjim pritiskanjem na Rusijo. »Čeprav Washingtona ni bilo na pogajanjih v Minsku, je bila vse večja ameriška vojaška prisotnost v Ukrajini definitivno slon v dvorani, o katerem so se vsi pretvarjali, da ga ni,« je v komentarju Minski pogovori niso prinesli magičnega miru opozoril ruski politični komentator Andew Koribko.
V ameriškem kongresu so že pripravili zakon o vojaški pomoči Ukrajini v višini milijarde ameriških dolarjev, poveljnik ameriških enot v Evropi Ben Hodges pa je objavil, da bo ameriška vojska aprila začela uriti 600 pripadnikov ukrajinske Narodne garde. S tem se bo povečala učinkovitost ukrajinske vojske, predvsem pa sposobnost njihovega ravnanja z ameriškim orožjem, seveda če bodo pošiljke orožja iz ZDA prispele.
Kotel Debalceva
Pomenljiva je odsotnost odzivov na mirovni sporazum v ukrajinskih medijih, ki so se posvetili zlasti domnevnim vojaškim zmagam v strateško pomembnem kotlu Debalceve, kar je ena od krhkih točk sklenjenega dogovora. Uporniki zahtevajo, da se v obroč zajeti ukrajinski vojaki vdajo, v Kijevu pa trdijo, da blokade sploh ni. Po pisanju ukrajinskega časopisa Evropejska pravda je Debalceve razlog, da so namesto 14. februarja prestavili sklenitev premirja za en dan.
»Rusi in njihovi sateliti bodo storili vse, da do nedelje osvojijo širše območje Debalceva,« so svarili viri v ukrajinski vojski, tiskovni predstavnik Andrij Lisenko pa je objavil, da je na vzhod Ukrajine vstopila nova kolona 50 ruskih tankov in raketnih sistemov. Rusija zavrača obtožbe o svojem orožju in vojakih v Ukrajini. Da jih na vzhodu Ukrajine niso opazili, je včeraj na tiskovni konferenci v Ivano-Frankivsku zatrdil tudi opazovalec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Po pisanju ruskih in ukrajinskih medijev je položaj ukrajinskega predsednika Petra Porošenka zaradi sklepanja miru precej negotov. »S kompromisi glede vprašanj, kot je federalizacija, bo doma tvegal novo revolucijo,« je bilo mogoče prebrati v časopisu Kijev Post. Dejstvo je, da sporazum dolgoročno predvideva tudi večjo avtonomijo vzhoda. »V ukrajinski družbi je veliko skrajnežev, ki niso zainteresirani za mir v Donbasu. Pred kratkim so prostovoljci iz bataljona Ajdar napadli ministrstvo za obrambo, že pred prvimi pogovori v Minsku pa so obtožili Porošenka, da je prodana duša,« je opozoril Koribko. Po navedbah evropskega diplomata in dobrega poznavalca razmer v Kijevu so proti miru tudi pripadniki bataljona Azov, ki je v lasti oligarha in glavnega trgovca z orožjem Igorja Kolomojskega, ter Desni sektor Dmitra Jaroša.
Nekateri ruski komentatorji so celo označili pogovore za propadle, saj se Kijev na njih ni pogajal s »teroristi«, kot imenujejo predstavnike Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike. Ti so bili v Minsku prisotni, vendar se Porošenko z njimi ni hotel pogovarjati, zaradi česar so se pogovori vlekli več kot 16 ur.
Švicarska diplomatka Heidi Tagliavini in sivi kardinal Vladislav Surkov sta bila glavna posrednika in sta kot pismonoši tekala iz ene dvorane v drugo. »Sprti strani se nista pogovarjali, saj niti Francija, niti Nemčija, niti Rusija niso vpletene v konflikt. V Donbasu se vojskujejo Ukrajina in DNR ter LNR,« so zapisali pri ruskem časopisu Vzgljad in pozvali ukrajinsko vodstvo, »naj vendarle preneha verjeti v lastno propagando in prizna, da je konflikt v resnici državljanska vojna«.