Ljubljana – Boji na vzhodu Ukrajine naj bi v noči na nedeljo potihnili. Dogovor o premirju je rezultat celonočnih pogajanj v Minsku, na katerih so sodelovali ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, francoski predsednik François Hollande ter nemška kanclerka Angela Merkel. Glavno vprašanje je, ali je bil dogovor podpisan v dobri veri ali s figo v žepu.
Polona Frelih
Ko so Merklova, Hollande, Putin in Porošenko po celonočnih pogajanjih prišli iz dvorane, se je zdelo, da za mir ni več ovir. »To ni bila moja najboljša noč do zdaj, je pa zato jutro boljše, saj se nam je uspelo dogovoriti o glavnem,« je bil optimističen ruski predsednik. »Olajšanje za Evropo in upanje za Ukrajino,« je bil opazno zadovoljen tudi francoski. Z Merklovo, s katero bosta bedela nad mirovnim procesom, nista varčevala s pohvalami na račun Putina, ki da je s pritiskom na predstavnike Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike presekal gordijski vozel. Zahvalila sta se tudi ukrajinskemu predsedniku Porošenku, ki je storil vse, »da bi ustavil nadaljnje prelivanje krvi«.
Bolj ko so se oddaljevali od Minska, bolj pesimistični so postajali udeleženci. »Porod je bil težak in podpiram doseženo, ne morem pa reči, da sem vzhičen,« je bil zadržan nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Merklova je priznala, da obstajajo še številne ovire. Prva je, da se Putin in Porošenko ne strinjata niti o tem, kaj sta podpisala. Prvi se hvali z večjo avtonomijo za Lugansk in Doneck, drugi pa zanika, da je večja avtonomija sploh v igri.
Še trši oreh je, kako zagotoviti premirje okoli strateškega mesta Debalceve. Putin vztraja, da je tam po trditvah upornikov obkoljenih od šest do osem tisoč ukrajinskih vojakov, od katerih zahtevajo vdajo, Porošenko pa trditve o obkolitvi zanika. Ruski komentatorji so že pred pogajanji opozarjali, da so namenjena reševanju obkoljenih vojakov in s tem Porošenka.
Sporazum poleg prekinitve ognja govori tudi o umiku težkega orožja, osvoboditvi vseh ujetnikov, določitvi varnostnega območja ter strokovni skupini, ki bo ocenila razmere na območju konflikta. Do konca leta predvideva ustavne reforme, ki bi prebivalcem Donbasa dale poseben status.