Kdaj bo poseg v dostojanstvo ženskega telesa postalo rdeča črta, se sprašuje ena od stotih najbolj vplivnih novinark, ki poročajo o oboroženih konfliktih, in direktorica organizacije Oblegane ženske (Women under siege) Lauren Wolfe. »Vojna niso samo bombe. Vojna je Abeer, Vojna je Mirelle. Vojna so izkušnje ljudi, ki so ujeti na vojnem območju. Vojna so posilstva ...«
Ljubljana – Boji na vzhodu Ukrajine naj bi v noči na nedeljo potihnili. Dogovor o premirju je rezultat celonočnih pogajanj v Minsku, na katerih so sodelovali ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, francoski predsednik François Hollande ter nemška kanclerka Angela Merkel. Glavno vprašanje je, ali je bil dogovor podpisan v dobri veri ali s figo v žepu.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
Moskva – »Pogovori med Putinom, Hollandom in Merklovo so se začeli. Na voljo smo imeli 30 sekund. Komentarjev niso dali,« je ruska fotografinja sporočila izza zaprtih vrat kremeljske dvorane, v kateri so se začeli prvi resni pogovori za mirno rešitev krize v Ukrajini.
Moskva – Nemška kanclerka Angela Merkel je na uradni obisk v Moskvo pripotovala v času »politične ledene dobe« med Nemčijo in Rusijo. Tako se je izrazil glavni urednik revije Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Moskva – V mestu Jekaterinburg na Uralu se je končal dvodnevni rusko-nemški vrh, ki je bil priložnost za že peto srečanje ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva in nemške kanclerke Angele Merkel letos. Srečanje je pokazalo, da bo prav Nemčija postala gonilna sila ruske modernizacije, saj so na njem podpisali sporazume o sodelovanju v skupni vrednosti več milijard evrov.
Moskva – V Jekaterinburgu se je končal dvodnevni rusko-nemški vrh, posvečen krepitvi sodelovanja med Rusijo in Nemčijo, ki je največja ruska trgovinska partnerica. Blagovna menjava je pred krizo znašala kar 57 milijard ameriških dolarjev, nemške investicije v Rusiji pa dosegajo kar 17 odstotkov vseh investicij. »Nemčija je naš glavni strateški partner, s katerim imamo na tisoče poslovnih kontaktov. Gospodarsko sodelovanje med državama je okrevalo in je skorajda na ravni iz leta 2008,« je na skupni tiskovni konferenci poudaril ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Dal je vedeti tudi, da Nemčijo vidi kot gibalo novoustanovljenega evropsko-ruskega partnerstva za modernizacijo.
Moskva – Ruski mediji so ves konec tedna na veliki zvon obešali dogovor, po katerem si bosta 55-odstotni delež Opla razdelila največja ruska državna banka Sberbank in kanadsko-avstrijski izdelovalec avtomobilskih delov Magna, ki je bil v svoji poslovni zgodovini tesno povezan z Rusijo, z njo pa ima velike načrte tudi v prihodnosti. Sberbanka ima v poslu vlogo financerja, v njem pa kot industrijski partner nastopa še ruska tovarna avtomobilov GAZ, znana predvsem po svojem sovjetskem modelu Volga. Po dogovoru naj bi GM v Oplu obdržal 35-odstotni delež, zaposleni 10-odstotni, Sberbanka in Magna pa naj bi dobili 35- oziroma 20-odstotni delež.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo med evropsko turnejo najprej ustavil v Berlinu pri kanclerki Angeli Merkel in se z njo pogovarjal o ruskih ukrepih proti svetovni krizi, s katerimi bo poskušal pritegniti pozornost na zasedanju G20 v Londonu. Tam ga čaka tudi prvo srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta sicer že izmenjala pisne predloge o prihodnjih prednostnih nalogah v ameriško-ruskih odnosih. Poleg prvega pogleda v oči čaka tam Medvedjeva in Obamo tudi podpis dogovora o nadaljevanju pogajanj za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve in splošnega dokumenta o prihodnjih ameriško-ruskih odnosih.
