Polona Frelih

Putin in ukrajinski predsednik Petro Porošenko sta si prvič segla v roke na junijski slovesnosti ob zavezniškem izkrcanju v Normandiji, poleg njiju pa v tako imenovano normandijsko četverico sodita še nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François­ Hollande. Za mirovni proces pomembnejši od Normandije je samo še Minsk, kjer je bil v začetku­ septembra podpisan mirovni sporazum med Ukrajino, Rusijo ter Ljudsko republiko Doneck (DNR) in Lugansko narodno republiko (LNR). Sporazum, ki je zamrznil takratno stanje na bojišču, je tudi tokrat pogajalska osnova.

»Kriza se bo nadaljevala, dokler se Ukrajinci ne bodo dogovorili med seboj. Zato je nujno, da oblast v Kijevu prisluhne lastnemu narodu. Skupni jezik je treba najti z vsemi političnimi silami in regijami. Poskusi Kijeva pokoriti Donbas z gospodarsko blokado samo še zaostrujejo situacijo,« je poudaril Putin v intervjuju za egiptovski časopis Al Ahram. Pozval je h končanju protiteroristične operacije na vzhodu Ukrajine ter takšni ustavni ureditvi države, ki bo zadovoljila vse Ukrajince.

Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova se je zataknilo pri vprašanju vzpostavitve nadzora nad 400 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, čez katero po trditvah Kijeva prihajajo na vzhod Ukrajine tako rusko orožje kot vojaki. Da je prav to najtrši oreh, je potrdil tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je na predvečer pogajanj razkril, da Kijevu in Moskvi ni uspelo zbližati stališč, kar zadeva nadzor meje s strani Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), in da ostaja odprto tudi vprašanje usode vzhodne Ukrajine.

»Treba je spoštovati načelo ozemeljske celovitosti Ukrajine, hkrati pa je treba ruskojezičnim regijam zagotoviti pravico do rabe ruskega jezika ter jim dati določeno avtonomijo. Ukrajinska vlada se strinja z načelom decentralizacije oblasti,« je poudaril Fabius. V interesu Francije je, da se kriza v Ukrajini čim prej reši, »saj ni tako oddaljena od Francije, kot se zdi na prvi pogled, poleg tega obstaja resna nevarnost velike vojne«. Iz diplomatskih virov blizu pogajalskih »težkokategornikov« je pricurljalo, da bo »zadnja priložnost« za rešitev krize najverjetneje prinesla kompromis, v katerem bo zaveza o prekinitvi ognja, umiku težkega orožja in izmenjavi vojnih ujetnikov ter vzpostavitvi demilitariziranega območja in stalnega dialoga med Kijevom in Donbasom.

Intenzivna telefonska diplomacija

Pred srečanjem v Minsku se je zgodilo kar nekaj pomembnih pogovorov. Prav tako v Minsku in prav tako za zaprtimi vrati se je srečala kontaktna skupina za Ukrajino, v kateri sodelujejo predstavniki Kijeva, Ljudske republike Doneck ter Luganske narodne republike, kot posrednika pa še ruski veleposlanik v Kijevu Mihail Zurabov ter posebna odposlanka Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Heidi Tagliavini. Ukrajinski mediji so objavili kopijo predlogov, ki so jih predstavniki DNR in LNR predali uradnemu Kijevu. ­Zavzeli so se za prekinitev ognja 12. februarja,­ končanje protiteroristične operacije, avtonomijo nekaterih vzhodnih regij ter takojšnje volitve na teh območjih.

S polno paro je delala tudi telefonska diplomacija. Pogovarjala sta se Putin in ameriški predsednik Barack Obama, kar se je po trditvah Kremlja zgodilo na iniciativo ameriškega predsednika, ki ga je Putin obvestil o dogajanju na vzhodu Ukrajine ter ruskih predlogih za mirno rešitev. V Beli hiši so izpostavili poziv Putinu, naj izkoristi možnost za mirno rešitev krize, saj bo v primeru nadaljnje ruske podpore separatistom »cena za Rusijo močno narasla«.

Prav tako po telefonu se je Obama pogovarjal tudi s Porošenkom, s katerim sta podprla francosko-nemško mirovno pobudo in pozvala Rusijo, naj spoštuje septembra lani podpisan sporazum iz Minska. Sklenila sta tudi dogovor, da bosta vse nadaljnje korake tesno koordinirala. V ameriškem kongresu so pripravili zakon o vojaški pomoči Ukrajini v višini milijarde ameriških dolarjev, konkretna oblika pomoči pa je odvisna od pogajanj v Minsku.

Porošenkova PR-ofenziva

Pred njimi je Porošenko obiskal mesto Kramatorsk, ki je bilo spet tarča silovitega obstreljevanja. Med obiskom porušenega doma je pokazal s prstom na upornike,­ ki da mesto obstreljujejo celo z raketnim sistemom Smerč ter kasetnimi bombami. Uporniki obtožbe ostro zavračajo, češ da ne razpolagajo s takšnim orožjem. Dejstvo je, da so človekoljubne organizacije, kot je Human Rights Watch, zaradi uporabe prepovedanih bomb že večkrat ostro kritizirale ukrajinsko vojsko, ne pa tudi upornikov.

Porošenko se jutri odpravlja v Bruselj, kjer bo imel zagotovo odmeven nastop. Na varnostni konferenci v Münchnu je prisotnost ruskih vojakov na vzhodu Ukrajine dokazoval tako, da je mahal na odru z ruskimi potnimi listi. Poznavalci ruske vojske so opozorili, da morajo ruski vojaki pred odhodom v vojsko izročiti potne liste, poleg tega se uradni Kijev do danes še ni odzval na zahtevo ­Moskve, naj jim izroči kopije.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber