Moskva – Andrej Fursov je vodilni ruski zgodovinar, ki na Ruski akademiji znanosti proučuje globalno bitko za vpliv, surovine in informacije. Zaradi krize v Ukrajini ima v zadnjem času zelo veliko dela.
Doneck je nadvse žalostno mesto. Babice, dedki in otroci so tamkaj dolgo živeli izključno po zaslugi ruske humanitarne pomoči. Zdaj jim je na pomoč prvič priskočil še Mednarodni odbor Rdečega križa.
Doneck – Pred letom dni so prusko razpoloženi prebivalci Donecka in Luganska razglasili neodvisnost, na kar so v Kijevu odgovorili s silovitim napadom na Slavjansk, nad katerim je ukrajinska vojska prevzela nadzor po skoraj trimesečnem obleganju. V Doneški in Luganski narodni republiki oziroma Novorusiji, v kateri živi 7 milijonov ljudi, se takšnemu scenariju uspešno upirajo. Zdaj poskušajo oblikovati prve enote profesionalne vojske.
Ukrajinske varnostne službe bodo dva tedna v povečani pripravljenosti, saj je ukrajinska tajna služba SBU prejela namig o možnih terorističnih napadih v večjih ukrajinskih mestih, kot so Kijev, Dnepropetrovsk, Lvon in Harkov. »Po uničujočih napadih v Parizu smo prejeli informacije o možnih povezavah teroristov Islamske države z islamskimi skrajneži, ki so že v Ukrajini,« je pojasnil ukrajinski predsednik Petro Porošenko.
Z vzhoda Ukrajine so avgusta poročali o poostrenih napadih ukrajinske vojske na ozemlje Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike, kopičenju težkega orožja in skorajšnji ofenzivi ukrajinske vojske po vsej frontni črti. Novoustanovljena mednarodna tiskovna agencija za vzhod Ukrajine Doni je včeraj prvič po dolgem času poročala, »da je noč minila mirno«.
Poročila iz Donbasa napovedujejo skorajšnji konec trhlega premirja, ki velja od sredine letošnjega februarja. »Tukaj živimo ljudje«, na svoje domove pišejo tamkajšnji prebivalci, a nanje ne glede na to padajo izstrelki ukrajinske vojske.
Po podatkih urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je bilo v spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih že 6500 ljudi, 2 milijona jih je postalo beguncev, 1,3 milijona pa je notranje razseljenih. Poletni meseci so prinesli še več kršitev premirja, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) – tudi sami so postali tarča napada, zato so omejili svoje aktivnosti – pripisuje kršitve premirja ukrajinski vojski in separatistom.
V dvorani, v kateri so pred 40 leti podpisali helsinško listino, ki govori o spoštovanju meja, ozemeljske celovitosti ter človekovih pravic in svoboščin, se je včeraj s slavnostnim zasedanjem končalo petdnevno zasedanje parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Na njem so obsodili »enostranski in neupravičen ruski napad na ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost«.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v tamkajšnjem parlamentu nagovoril narod, v Donbasu pa so se nadaljevali najhujši spopadi med separatisti in ukrajinsko vojsko po februarskem podpisu mirovnega sporazuma.
