Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija. Naj zmaga Resnica!

Logo

Polono Frelih za Evropski Parlament!Media-kit

Je večina ruskega denarja res na varnem?

Moskva – Ko je bil v igri plan A za reševanje ciprske krize,­ s katerim naj bi obdavčili vse hranilne vloge, ga je ruski predsednik Vladimir Putin imenoval za »nepravičnega, neprofesionalnega in nevarnega«.


 

Ko je bil sprejet plan B, ki bo obdavčil samo vloge nad 100.000 evrov, kar je za bogate ruske varčevalce še bolj boleče, Putin ni dvigal veliko prahu. Svet se sprašuje, zakaj je uradna Moskva nenadoma tako molčeča. Na alternativno rešitev, v skladu s katero naj bi hranilne vloge nad 100.000 evrov po besedah ciprskega finančnega ministra Mihalisa Sarisa obdavčili za 40 do celo 80 odstotkov, kar pomeni, da bodo Rusi izgubili več milijard evrov, se je Putin odzval nepričakovano mirno. Vladi je naročil, naj preuči možnosti prestrukturiranja kredita Cipru iz leta 2011 v višini 2,5 milijarde evrov, na kar se je ruski finančni minister Anton Siluanov odzval z obljubo, da ga bodo 10 odstotkov kar odpisali. Kaj se skriva za nenavadno rusko reakcijo?

Po prvi od teorij naj bi Rusi v zameno za možato preneseno izgubo pričakovali dovoljenje za gradnjo vojaškega oporišča na Cipru ali dobršen delež pri izkoriščanju ciprskega plina, ki naj bi bil tudi glavni razlog za »epski spor« med Evropsko unijo in Rusijo. Druga teorija je, da je večina ruskega denarja na Cipru naloženega na bankah, ki jih ukrep ne bo prizadel, tretja pa, da se je Putin odločil narediti konec praksi, po kateri ruska podjetja na Cipru registrirajo podjetja in tako namesto 20-odstotnega davka na dobiček, ki bi jih čakal v Rusiji, za davek odštejejo samo 10 odstotkov.

Daleč največ hrupa je povzročila teorija, ki jo je prva lansirala agencija Reuters in pravi, da so bili največji ruski varčevalci vnaprej obveščeni o nevarnosti in so denar pravočasno umaknili. Medtem ko so se običajni Ciprčani drenjali pred bankomati, so imela nekatera podjetja, da bi se izognila bankrotu, pravico do transakcij za nakup izdelkov za nujno pomoč, zdravil ter letalskega goriva, zaradi česar naj bi se nekateri dokopali do precejšnje vsote denarja. Evropski pogajalci naj bi posumili, da je nekaj strašno narobe, ko je s Ciprske centralne banke v času zamrznjenih bančnih računov na Evropsko centralno banko priromala prošnja o izdaji novih bankovcev.

Poleg tega imata prizadeti banki – Laiki in Ciprska banka (Bank of Cyprus), ki je v 9,9-odstotni lasti ruskega oligarha Dmitrija Ribolovljeva, svoje poslovalnice tudi v Londonu, kjer so ves čas nemoteno poslovali in niso uvedli nikakršnih omejitev na dvig gotovine.

Kdo bo dejansko nosil največji del bremena?

Ciprska banka je tudi 80-odstotna lastnica ruske banke Uniastrum, ki je prav tako nemoteno obratovala. Bogati Rusi in Britanci naj bi tako prišli do večine svojega denarja. V sedmih dneh naj bi banko Laiki po navedbah nekdanjega podpredsednika Chrisa Pavloua zapustilo več milijonov in ne milijard evrov, kot so špekulirali nekateri.

Zavrnil je tudi namigovanja, da so banko Laiki do nedelje popoldne povsem izpraznili, in pojasnil, da je na računih ostalo najmanj 2,5 milijarde evrov tujih depozitov. Še novembra leta 2007 je bila tržna vrednost banke Laiki 6,3 milijarde evrov. Če je denar superbogatih res že na varnem, bodo breme trojkine rešitve nosili predvsem Ciprčani srednjega razreda ter srednje velika podjetja.

Že v času bruseljskih pogajanj so se pojavile govorice, da nameravajo Rusi večji del svojih hranilnih vlog iz Cipra prenesti v Latvijo, ki je kot prva članica Unije začela privabljati Ruse k nakupu nepremičnin z izdajo petletnega dovoljenja za bivanje. Latvijski mediji v zadnjih dneh poročajo, da so predstavniki Evropske centralne banke oblastem v Rigi že zabičali, naj ne sprejemajo ruskih hranilnih vlog, saj si bodo s tem zaprli vstop v območje evra. »Našim latvijskim prijateljem smo jasno povedali, da pod nobenim pogojem ne smejo postati oaza za ruski denar,« je neimenovanega predstavnika ene od evropskih bank citirala latvijska tiskovna agencija Leta.

Predsednik latvijskega finančnega regulatorja FKTK Kristaps Zakulis je zavrnil bojazni in povedal, da je latvijska oblast bankam zabičala, naj uvedejo poostren nadzor nad izvorom sredstev v svojih bankah. Nekateri latvijski politiki so prepričani, da je treba izkoristiti možnosti, ki jih ponuja propad Cipra kot davčne oaze. Latvijska poslanka evropskega parlamenta Inese Vaidere je tako izjavila, da bi se morala Latvija pripraviti na pritok sredstev iz Cipra, a samo v primeru, da ne gre za umazan denar.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

28/3/2013 clanek-2211076.md

Priporočam

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Polona Frelih je kandidatka Stranke Resnica na Evropskih volitvah - 2024

9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!