Zakon o tujih agentih je začel veljati že novembra lani, vendar se do zdaj skoraj nobena nevladna organizacija ni vpisala v poseben register, enajst nevladnih organizacij pa se je pritožilo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. »Na pravosodnem ministrstvu nimajo izoblikovanih kriterijev. Ne izključujem, da bodo nastali na podlagi inšpekcij,« je bil kritičen Boris Belenkin, član upravnega odbora človekoljubne organizacije Memorial, ki se je prva znašla pod drobnogledom.

Sledile so ji organizacija za spremljanje volitev Golos, Human Rights Watch, Amnesty International, Transparency International, Za človekove pravice, zadnja je prišla na vrsto tudi najstarejša ruska človekoljubna organizacija – Moskovska helsinška skupina. »Treba se je spomniti velikega terorja med leti 1937–1938, ko je sovjetski diktator Josif Stalin v Rusiji zaprl vse tuje organizacije,« je na tiskovni konferenci opozoril predstavnik predsedniškega sveta za človekove pravice Sergej Krivenko.

»Situacija mora biti pod nadzorom«

Ker so v inšpekcijah sodelovali tudi davčni in požarni inšpektorji, je prevladala bojazen, da oblasti iščejo predvsem razlog za njihovo zaprtje. »V eni od organizacij so prejeli opomin, ker nimajo načrta za deratizacijo,« je bil kritičen predsednik predsedniškega sveta za človekove pravice Mihail Fedotov. Tovrstne »ekscese« naj bi v prihodnje preprečeval ombudsman za človekove pravice Vladimir Lukin, ki bo moral v skladu z zadnjim Putinovim odlokom skrbeti, »da situacija ostane pod nadzorom«. Putinovo intervencijo številni interpretirajo kot višek cinizma, saj naj bi inšpekcije nastale prav zaradi njegove izjave na srečanju s predstavniki ruske tajne službe FSB, ko je dejal, »da je treba zakon o nevladnih organizacijah uveljaviti brezpogojno«.

Pri Amnesty International so se na inšpekcije odzvali z besedami, »da služijo ustrahovanju in zaprtju vseh organizacij, ki izpostavljajo zlorabe in so kritične do oblasti«. Pregledi so potekali tudi v pisarnah Alliance française, ki skrbi za promocijo francoskega jezika in kulture, urad ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) se je moral iz Rusije umakniti že 1. oktobra lani, prejšnji teden pa sta se na muhi znašli še nemški fundaciji Friedrich Ebert ter Konrad Adenauer, ki sta povezani s Krščanskodemokratsko unijo kanclerke Angele Merkel. »Nemčijo so pregledi zelo razjezili,« je komentiral Jens Siegert, predsednik nemške fundacije Boell, ki se ukvarja z razvojem civilne družbe.

»Kritika je neutemeljena,« je odgovoril Konstantin Dolgov, komisar za človekove pravice na ruskem zunanjem ministrstvu. Rusija vztraja, da gre za zakonodajo po zgledu ZDA, kjer je bil zakon o registraciji tujih agentov sprejet že leta 1938. Ljudi, ki delujejo v interesu tujih naročnikov, zavezuje, da morajo javno opredeliti omenjeni odnos, svoje aktivnosti ter finančne tokove. »Razkritje omenjenih informacij vladi in državljanom ZDA omogoča razumevanje njihovih izjav in aktivnosti v luči funkcije tujih agentov,« je mogoče prebrati v besedilu zakona.

»Zakonodajo, ki nevladne organizacije označuje za lobiste tujih interesov, imajo v številnih državah, tudi v ZDA. Težava je, da lahko v ruskem kontekstu nova pravila postanejo palica za obračunavanje z nezaželenimi elementi. Za ruska ušesa je oznaka tuji agent nekaj strašnega,« je ob sprejetju novega zakona poudaril nekdanji odvetnik Gorbačovove fundacije Valerij Solovjev. Podobno meni tudi poslanec Pravične Rusije Mihail Emjelianov: »Če bi se to dogajalo v državi s cvetočo demokracijo, v kateri so množični shodi in poštene volitve norma, ne bi imel nič proti.« Pavel Čirikov, predsednik nevladne organizacije Agora, pa ocenjuje, da so ruske nevladne organizacije leta 2011 prejele iz tujine 478 milijonov evrov.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber