Ukrajinski minister za gospodarski razvoj Aivaras Abromavičius, ki prihaja iz Litve, je ponudil odstop. Odločitev je utemeljil z endemično korupcijo, zaradi katere je v Ukrajini nemogoče izpeljati reforme. V očeh Zahoda postaja Ukrajina čedalje manj privlačen politični in gospodarski projekt.
Ljubljana – Slovensko-ukrajinski odnosi so od nekdaj dobri, po izbruhu napetosti med Ukrajino in Rusijo zaradi ruske priključitve Krima ter državljanske vojne v Donbasu pa so se razcveteli. Poleg politične in humanitarne pomoči Slovenija po novem Ukrajini zagotavlja celo opremo za potrebe informacijske vojne.
Azerbajdžan ustvari kar tri četrtine prihodkov s prodajo energentov, zato sodi med države, ki jih je padanje cene nafte najbolj prizadelo. Zaradi draginje, nezaposlenosti, neizplačevanja socialnih prejemkov ter čedalje dražjih kreditov, ki so denominirani v dolarjih, so sredi januarja po državi potekale množične demonstracije, na katere se je oblast odzvala z represijo.
Po površini največja evropska država je na kolenih. Mirovni sporazum iz Minska se v praksi ne uresničuje, tako gospodarsko kot politično in vojaško pa je Ukrajina povsem odvisna od Zahoda.
Okrožno sodišče v Kijevu je ugodilo tožbi ukrajinskega pravosodnega ministrstva in prepovedalo Komunistično partijo. Stranka je tudi sicer životarila na obrobju, saj se ji na parlamentarnih volitvah pred dobrim letom prvič v zgodovini ni uspelo prebiti v parlament.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta dobre tri ure odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. V moskovskem Svetovnem trgovinskem centru se jih je zbralo skoraj 1400. Domače je zanimala predvsem gospodarska kriza, v kateri se je znašla Rusija po strmem padcu cen nafte, predstavnike tujih medijev pa usoda Sirije, Ukrajine ter odnosi med Rusijo in Turčijo po nedavni sestrelitvi ruskega vojaškega letala.
V svetu federacije, zgornjem domu ruskega parlamenta, so izbrali prvih 12 tujih organizacij, ki jih bodo skladno z najnovejšo zakonodajo razglasili za nezaželene, saj predstavljajo grožnjo za rusko varnost. Na tako imenovanem »patriotskem stop seznamu« prevladujejo ameriške organizacije. Zagovorniki zakona vztrajajo, da je Rusija pred jasno dilemo: če ne bo ruska oblast osamila civilne družbe, bodo drugi osamili Rusijo.
V Ukrajini so maja sprejeli zakon o prepovedi sovjetskih simbolov in kriminalizaciji simpatiziranja s komunističnim režimom ter zakon, ki poveličuje nacionalistične skupine, ki so med II. svetovno vojno kolaborirale z nacisti. Zdaj so šli še korak dlje: predlagajo prepoved besede Rusija, torej ime največje države na svetu, ki meri kar 17,075,400 kvadratnih kilometrov.
Da je Pesem Evrovizije prav toliko glasbeno tekmovanje kot neformalno srečanje skupnosti LGBT, že dolgo ni več skrivnost. Letošnji izbor je potekal na Dunaju, na njem pa so gledalci glasno negodovali vsakič, ko je voditeljica omenila Rusijo, ki že dolgo velja za eno najbolj homofobnih držav na svetu. Pa je res tako?
