Ruski predsednik Vladimir Putin je na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta dobre tri ure odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. V moskovskem Svetovnem trgovinskem centru se jih je zbralo skoraj 1400. Domače je zanimala predvsem gospodarska kriza, v kateri se je znašla Rusija po strmem padcu cen nafte, predstavnike tujih medijev pa usoda Sirije, Ukrajine ter odnosi med Rusijo in Turčijo po nedavni sestrelitvi ruskega vojaškega letala.
Polona Frelih
Prav glede Turčije je bil Putin najbolj kategoričen, njegov besednjak pa najbolj sočen. Na vprašanje turškega novinarja, ali je morda za incident zaslužna tretja stran, je dejal, da ne izključuje, »da se je nekdo v Turčiji odločil, da bo lezel v rit Američanom. V vsakem primeru so nas vse postavili v zelo težko situacijo.« Rusija ne vidi možnosti za izboljšanje odnosov, vsaj ne s trenutnim turškim vodstvom, ki je po sestrelitvi ruskega letala, »kar je bilo sovražno dejanje« proti Rusiji, takoj odletelo v Bruselj, »kjer so jokali Natu, da so jih prizadeli«.
Kar zadeva odnos Zahoda do Turčije, je parafraziral izjavo nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana, »da je Somoza resda izmeček, vendar naš izmeček, tako kot so Turki islamisti, vendar naši islamisti«. Dodal je, da bi se ob trenutni islamizaciji Turčije Atatürk obračal v grobu, Islamska država pa je bila po njegovem oblikovana in uporabljena kot orodje za tihotapljenje nafte iz Sirije in Iraka.
»Ne bomo bolj sirski od Sircev«
Dejal je, da je turško vodstvo morda pričakovalo, da bo Rusija po sestrelitvi svojega letala zbežala iz Sirije, vendar »Rusija ni takšna država«, namesto tega je le še povečala število svojih letal v Siriji, kjer Rusija v nasprotju z namigovanji Zahoda ne namerava ustvariti še enega vojaškega oporišča v Latakiji, saj za to, »da bi zadeli določene tarče, ne potrebujemo baze«. Na vprašanje ruskega novinarja, ali bo Rusija v teh kriznih časih zmogla pokriti stroške vojaške operacije v Siriji, je dejal, da to ni pretirano breme, saj gre za preusmeritev sredstev, predvidenih za vojaške vaje ruske vojske. »Ne znam si predstavljati boljših vaj, kot so ruske operacije v Siriji,« je poudaril Putin in pojasnil, da bo rusko letalstvo v Siriji aktivno, dokler jih bo potrebovala Svobodna sirska vojska. »Ne bomo bolj sirski od Sircev,« je dal vedeti, da se bo Rusija umaknila iz Sirije, ko bo tako hotelo sirsko vodstvo.
O usodi sirskega predsednika Bašarja al Asada je ponovil načelno rusko stališče, da lahko na to vprašanje odgovori izključno sirski narod. »Nikoli se ne bomo strinjali s tem, da bi kdo od strani ukazoval, kdo je dolžen kje vladati. To ni skladno z zdravo logiko in mednarodnim pravom,« je bil odločen Putin. Dodal je, da Rusija podpira oblikovanje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov o Siriji, za kar so dale pobudo Združene države Amerike in jo je ameriški državni sekretar John Kerry pred kratkim predstavil v Moskvi. »Pomembno je, da bosta z njo zadovoljni sirska oblast in opozicija. Obe strani bosta morali nekoliko popustiti,« je pozval h kompromisni politični rešitvi, ki je edini možen način za končanje skoraj petletne sirske vojne.
Na vprašanje, kaj pričakuje od novega ameriškega predsednika, je dejal, da je Rusija pripravljena delati s katerimkoli predsednikom, ki ga bo izbral ameriški narod, in da je nedavni Kerryjev obisk pokazal, da se je ameriška stran pripravljena pomikati v smeri skupnega reševanja konfliktov. »Oni nam neprestano govorijo, kaj moramo delati. Mi tega nikoli nismo počeli,« je očital uradnemu Washingtonu. Republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa je označil za »talentirano osebo« in »absolutnega voditelja« ameriške predsedniške tekme.
Kar zadeva Ukrajino, je napovedal zaostrovanje gospodarskih odnosov po 1. januarju 2016, saj je uradni Kijev enostransko odstopil od prostotrgovinskega sporazuma z Rusijo, ki je omogočal brezcarinsko poslovanje. Pojasnil je, da Rusija ni nikoli zanikala, da so na vzhodu Ukrajine prisotni Rusi, »ki tam opravljajo določene vojaške naloge«, ni pa rednih enot ruske vojske, pri čemer uradna Moskva vztraja od začetka konflikta pred dvema letoma.
Imenovanje nekdanjega gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija za guvernerja ukrajinskega mesta Odesa je označil za »pljunek v obraz ukrajinskega naroda. Američani Saakašviliju niso dali delovnega dovoljenja, ampak so ga raje poslali v Ukrajino. To je naša bratska republika. Tega se ne naveličam ponavljati,« je iz množice novinarjev izbral ukrajinskega predstavnika. Kar zadeva Gruzijo, je Rusija pripravljena na uvedbo brezvizumskega režima, pa čeprav je za ohladitev odnosov po njegovem kriv izključno uradni Tbilisi.
Zasebno življenje je zasebno
Domače novinarje skrbi zlasti gospodarska kriza, v kateri se je znašla Rusija zaradi padca cen nafte, ki trenutno znaša samo še 38 dolarjev za sodček, vendar je Putin zagotovil, da so s protikriznimi ukrepi že stabilizirali razmere. »Vlada prihodnje leto pričakuje 0,70-odstotno rast, leta 2018 pa 2,4-odstotno,« je dejal, da vlada sicer dela efektivno, vendar je vedno mogoče delati še bolje.
Na vprašanje o Katerini Tihonovi, njegovi domnevni hčeri, ki na Moskovski državni univerzi (MGU) upravlja fond v višini kar 1,7 milijarde dolarjev, ni ne zanikal ne potrdil, da je to njegova hči. »Moje hčere nikoli niso živele pod žarometom. Ne ukvarjajo se z biznisom niti s politiko. Vedno znova prebiram, da se šolajo in živijo v tujini. Ni res. Vedno so se šolale in živele v Rusiji,« je poudaril, da je zasebno življenje vedno ohranil zase.
V ruskih medijih trenutno dviga veliko prahu tudi zgodba Artjoma Čajke, sina ruskega generalnega državnega tožilca Jurija Čajke, ki ga obtožujejo povezav z mafijo. »Ruske oblasti so se dolžne odzvati na medijska poročila o korupciji med visokimi uradniki. Treba je ugotoviti, ali so njegovi otroci kršili zakon in ali gre za konflikt interesov,« je poudaril prvi mož Ruske federacije. V svojem 11. pogovoru z novinarji je odgovoril na 23 vprašanj, kar je precej manj kot na preteklih novinarskih maratonih.