Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na tradicionalni ponovoletni novinarski konferenci predstavil zunanjepolitične dosežke preteklega leta in izpostavil največje izzive letošnjega leta. Kategorično je dal vedeti, da Rusija ne bo podlegla pritiskom, ki se bodo verjetno nadaljevali, ker izvaja neodvisno zunanjo politiko.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta dobre tri ure odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. V moskovskem Svetovnem trgovinskem centru se jih je zbralo skoraj 1400. Domače je zanimala predvsem gospodarska kriza, v kateri se je znašla Rusija po strmem padcu cen nafte, predstavnike tujih medijev pa usoda Sirije, Ukrajine ter odnosi med Rusijo in Turčijo po nedavni sestrelitvi ruskega vojaškega letala.
Kar zadeva skoraj pet let trajajočo vojno v Siriji, ki je zahtevala že 250.000 življenj, Rusija ni prevzela pobude samo v smislu vojaškega obračuna z Islamsko državo, pač pa je tudi na čelu diplomatskih prizadevanj za rešitev konflikta.
V Rusiji svarijo pred kopensko operacijo proti Islamski državi v Siriji in Iraku, o kateri v zadnjih dneh razmišljajo v Združenih državah Amerike. »Kakršnakoli operacija ameriške vojske v Siriji − najsi gre za kopensko ali letalsko − je nezakonita. Washington od Sirije, ki je suverena država, za to ni dobil povabila,« je izjavil predsednik dumskega odbora za zunanje zadeve Konstantin Kosačov. Hkrati je zatrdil, da Rusija v Sirijo v nobenem primeru ne bo poslala kopenske vojske.
Po večdnevnem zanikanju poročil, da je Rusija v Sirijo že napotila svoje enote, je iz Kremlja prišel namig, da tak razplet vendarle ni povsem iz trte izvit. Če bo Damask za to zaprosil, je uradna Moskva pripravljena o tem razmisliti. S tovrstnimi špekulacijami Moskva kaže, da bo za vsako ceno stala ob strani sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Svetovni mediji so prejšnji teden množično povzemali poročanje izraelskega portala Ynet o ruski vojaški intervenciji v Siriji, kar se je izkazalo za neresnično trditev za potrebe propagandne vojne. Kar zadeva Sirijo, ruska stran trenutno usmerja vse sile v diplomatsko reševanje krize in snubi evropske države v svojo koalicijo za boj proti Islamski državi.
Ljubljana – Če drži, da je slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem lakmusov papir slovensko-ruskih odnosov, potem so vsaj v diplomatskem smislu ti odnosi naravnost odlični. V okviru pietetne slovesnosti, ki je zrasla iz ljudske pobude, letos na dvodnevni uradni obisk prihaja doslej najvišji predstavnik ruske države: predsednik vlade Dmitrij Medvedjev. To bo njegov prvi obisk v katerikoli članici EU po konfrontaciji med Zahodom in Rusijo, saj od predsednikov evropskih vlad v skladu z navodili iz Bruslja preprosto ne prejema vabil.
Po nemški kanclerki Angeli Merkel je nepričakovano pripotoval na obisk v Rusijo še ameriški državni sekretar John Kerry, ki se je tam zadnjič mudil pred dvema letoma. V ruskem črnomorskem letovišču Soči ga je pozno popoldne sprejel ruski predsednik Vladimir Putin, ki je okleval do zadnjega. Pred tem se je Kerry kar štiri ure pogovarjal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.
