Polona Frelih

»Moskva je pripravljena proučiti tovrstno prošnjo Damaska, če se bo pojavila v kontekstu obstoječih bilateralnih dogovorov med državama. Za zdaj je o tem težko špekulirati,« je bil v petek na tiskovni konferenci jasen Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Dan pred tem je sirski zunanji minister Valid al Moalem v Damasku izjavil, »da bodo prosili Rusijo za napotitev ruske vojske na pomoč sirski vojski, če bo treba. Za zdaj smo se sposobni boriti sami, potrebujemo pa strelivo in kakovostno orožje,« je tovrstne govorice označil za natolcevanja z namenom spodkopavanja ugleda sirske vojske.

Ruski predsednik Vladimir Putin je poudaril, da Rusija skladno z bilateralnimi dogovori uradnemu Damasku že od začetka konflikta ponuja vojaško podporo za boj proti Islamski državi. »Druge države pozivamo, naj se nam priključijo,« je Putin prejšnji teden snubil v koalicijo za boj proti Islamski državi, s čimer je požel celo odobravanje Nemčije.

Po ameriških navedbah je v Siriji trenutno 500 pripadnikov ruske pomorske pehote, tam naj bi Rusija namestila tudi štiri bojna letala suhoj, osem helikopterjev, sedem tankov T-90 ter celo protizračni sistem.

Napenjanje vojaških mišic

Z napenjanjem vojaških mišic je Rusija začela, ker naj bi dobila namig, da se Združene države Amerike z zavezniki pod pretvezo napadov na položaje IS že pripravljajo na dokončen obračun s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom. Za snovanje široke koalicije »voljnih« naj bi Združenim državam Amerike prišla prav begunska kriza, zaradi katere so vse glasnejši pozivi k reševanju begunskega problema pri izvoru.

Po eni od verzij je Rusija v Siriji postavila vso potrebno infrastrukturo za obrambo sirske vojske pred zavezniškimi napadi iz zraka, druga verzija pa govori, da gre za priprave na morebitno posredovanje Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, ki poskuša postati nekakšna vzhodna protiutež zvezi Nato. Na nedavnem srečanju v Dušanbeju je Putin izjavil, da je ODKB v Siriji pripravljena intervenirati proti Islamski državi, če za to dobi mandat Združenih narodov.

S svojimi zadnjimi potezami Moskva sporoča, da bo Asadu še naprej stala ob strani. Zavrnila je tudi navedbe nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija, da je imela Rusija že leta 2012 načrt za rešitev sirske krize, ki je vključeval tudi odhod Asada. »Sprememba režima ni v naši naravi. Rusija se ni nikoli zavzemala za kaj takega,« je poročanje Guardiana zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

So ZDA pripravljene sodelovati celo z Asadom?

Sprememba režima v Siriji za Rusijo torej ne pride v poštev, čemur so zdaj menda pripravljeni prisluhniti tudi v Washingtonu.

»Naš glavni cilj je uničenje Islamske države ter politična rešitev za Sirijo, ki po našem mnenju ne more obstajati z dolgoročno prisotnostjo Asada,« je ameriški državni sekretar John Kerry izjavil v Londonu, kjer je z evropskimi partnerji iskal ključ za izhod iz sirskega labirinta. Neodvisni ameriški politični analitik Webster Griffin Tarpley je prepričan, da je to formulacija, s katero poskuša Washington ohraniti svoj obraz, in da je ključno, da je pripravljen vsaj kratkoročno potrpeti celo Asada. »To odpira prostor za resno diplomacijo in pogajanja, ki jih zahteva Evropa, soočena z valom beguncev, ki jih ustvarja sirska vojna,« je poudaril Tarpley.

Spodbudno je tudi, da sta se ruski in ameriški obrambni minister Sergej Šojgu in Ash Carter konec tedna pogovarjala prvič, odkar je Carter pred sedmimi meseci prevzel položaj. Verjetno se nista pogovarjala samo o tem, kako preprečiti, da bi se ameriški in ruski specialci v Siriji po nesreči srečali.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber