Po večdnevnem zanikanju poročil, da je Rusija v Sirijo že napotila svoje enote, je iz Kremlja prišel namig, da tak razplet vendarle ni povsem iz trte izvit. Če bo Damask za to zaprosil, je uradna Moskva pripravljena o tem razmisliti. S tovrstnimi špekulacijami Moskva kaže, da bo za vsako ceno stala ob strani sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Moskva – Rusija bo sodelovala pri implementaciji programa uničenja sirskega kemičnega orožja in pripravah na mirovno konferenco za rešitev krize v Siriji z imenom Ženeva II, ki jo želijo spraviti pod streho do sredine novembra. Opogumljena z novimi uspehi se je ruska diplomacija odločila še za obuditev konference o Bližnjem vzhodu brez orožja za množično uničevanje.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se v kanadskem Huntsvillu udeležuje vrhunskega zasedanja G8, od tam pa bo odpotoval še v Toronto, kjer bo sodeloval na vrhunskem zasedanju G20. Pred tem se je v Beli hiši sestal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta dopolnila ponovni zagon v ameriško-ruskih odnosih, za katerega sta temelje postavila na srečanju v Moskvi pred natanko letom dni. V Belo hišo je Medvedjev pripotoval še poln vtisov iz Silicijeve doline, kjer se je seznanjal z visokotehnološkimi ameriškimi podjetji, tudi s Twitterjem, na katerem je odprl svoj račun. »Tudi jaz ga imam, tako da bi lahko pozabili na rdeči telefon, po katerem že tako dolgo komuniciramo,« je Obama skupno telefonsko konferenco začel s šalo na račun zastarele komunikacije, ki med Združenimi državami Amerike in Rusijo obstaja še iz časov hladne vojne.
Moskva – Združene države Amerike se pripravljajo, da bodo na krizno območje v Kirgiziji poslale svojo vojsko, je za ameriško televizijsko postajo CNN izjavil visoki ameriški predstavnik, ki je želel ostati anonimen. Da bi se izognili trenjem z Rusijo, ki ima postsovjetsko prostranstvo še vedno za svoje interesno območje, je poudaril, da ZDA nočejo ukrepati samostojno, ampak želijo, da bi to bila skupna mirovna operacija Združenih držav, Rusije in vseh drugih zainteresiranih subjektov, saj je razmere mogoče umiriti le s skupnimi močmi.
Moskva – Razmere na jugu Kirgizije se postopoma normalizirajo, a so še daleč od stabilnosti, je sporočil predstavnik začasne vlade Azimbek Beknazarov. Prvi žarek upanja je posijal, ko so se v Džalalabadu uspešno končali mirovni pogovori med predstavniki tamkajšnjih Uzbekov in Kirgizov, začasne vlade in vojske. Grožnja novih maščevalnih pohodov je ne glede na to precej verjetna. Začasne oblasti se zavedajo, da ji sami ne bodo kos, zato obupano prosijo za pomoč. Njihovi pozivi so doslej naleteli na gluha ušesa in še naprej so prepuščeni samim sebi.
Moskva – Spopadi med Kirgizi in Uzbeki, ki so v četrtek izbruhnili v mestu Oš, so se razširili po celotnem jugu države, zato je začasna vlada varnostnim službam dovolila, da proti podivjanim tolpam uporabijo strelno orožje. V Kirgiziji so razglasili tudi mobilizacijo vseh prebivalcev, ki znajo ravnati z orožjem. Do zaključka redakcije je bilo v medetničnih spopadih ubitih že 97 ljudi, 1247 je ranjenih, kar je celo več, kakor so jih zahtevali aprilski nemiri, med katerimi je bil s predsedniškega položaja strmoglavljen Kurmanbek Bakijev.
Moskva – Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun bo danes pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Rusijo, kjer bo po navedbah ruskih medijev z generalnim sekretarjem Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ) Nikolajem Bordjužem podpisal deklaracijo o sodelovanju. Tako bo postsovjetska varnostna organizacija, v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, postala »enakopravna alternativa zvezi Nato«, kar je že dolgo njena ambicija. Združeni narodi so podoben dogovor z Natom sklenili že leta 2008, vendar so ga v Rusiji označili za nezakonitega, saj je bil sprejet v precejšnji tajnosti. Oba dokumenta se nanašata predvsem na sodelovanje v Afganistanu.
Moskva - »Poslanci dume ruskemu predsedniku in vladi predlagamo, naj proučita možnost priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije,« se glasi odlomek iz resolucije, ki so ga v ruski dumi v petek popoldan sprejeli z 440 glasovi podpore. Dokument tudi poziva, da bi morala Rusija v primeru uspešnih prizadevanj Gruzije za članstvo v zvezi Nato pohiteti z odločitvijo o priznanju neodvisnosti teh gruzinskih pokrajin. Gre za prvi konkretni korak Rusije v smeri priznanja dveh nepriznanih proruskih pokrajin na postsovjetskem prostranstvu. O moldavski Pridnestrski republiki ni bil govor, saj je Moskva nedavno privolila, da bo v zameno za moldavsko odpoved članstvu v zvezi Nato podprla njeno ozemeljsko celovitost.
