Od naše dopisnice

Člani Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, na včerajšnjem srečanju v Moskvi niso sprejeli odločitve o napotitvi mirovnih enot, vendar ne izključujejo možnosti, da bodo v prihodnjih dneh posegli tudi po tem ukrepu. Že pred letom so sprejeli odločitev o ustanovitvi sil za hitro posredovanje, ki jih bodo aktivirali v primeru napada na katero od članic organizacije. Napad na eno od članic se šteje kot napad na vse. Gre seveda za zunanje grožnje, ne pa za notranje konflikte, v primeru katerih napotitev sil za hitro posredovanje v skladu s statutom organizacije ne pride v poštev. V Kirgiziji utegnejo pravilo prvič prekršiti. »Ne izključujemo uporabe katerih koli sredstev, ki jih lahko uporabimo v takšnih okoliščinah,« je namignil šef ruskega urada za nacionalno varnost Nikolaj Petrušev. Še bolj podroben je bil generalni sekretar organizacije Nikolaj Bordjuža: »Za takšne razmere imamo na voljo kontingent mirovnikov in sile za hitro posredovanje.« Da je takšna odločitev zelo verjetna, dokazuje tudi sklepna izjava, v kateri so zapisali, »da prizadevanje začasne vlade za stabilizacijo razmer ne zadostuje.«

Pobudo za srečanje je dala Rusija, na katero so se začasne kirgiške oblasti obrnile s prošnjo, naj na krizno žarišče pošlje svoje mirovne enote. Pridružilo se ji je kar 67 kirgiških javnih ustanov, ki so v odprtem pismu zapisale: »Da bi preprečili nadaljnjo širitev konflikta in socialno katastrofo v celotni Ferganski dolini, v kateri živi kar 20 milijonov prebivalcev, pripadnikov različnih etničnih skupin in nacionalnosti, obupani prosimo, da k nam pošljete ruske mirovnike.« Da bi se izognila obtožbam o enostranskem ravnanju, je Rusija prošnjo zavrnila. V Kirgizijo je poslala 150 desantnikov, ki so zaščitili vojake in družine ruskih vojakov, nameščenih v vojaškem oporišču Kant na severu države, ter humanitarno pomoč. V domovino je pripeljala tudi šest državljanov Kirgizije, ki so bili v napadih huje ranjeni.

Če v bližnji prihodnosti ne bo sprejeta odločitev o mednarodnem posredovanju, se medetnični spopadi na jugu države kaj lahko sprevržejo v vsesplošno državljansko vojno, izključena pa ni niti vojna s sosednjim Uzbekistanom. »Nekateri kirgiški politiki priznavajo, da niso kos razmeram in da se bojijo, da bo eksplozija na jugu dosegla tudi druge regije. V tem primeru ne bo nobenega referenduma in nove ustave, ampak se bo država pogreznila v kaos in anarhijo. Začasna vlada potrebuje referendum, saj bodo šele z njim dobili legitimnost,« je opozoril Dosim Satpajev, politični analitik s sedežem v Kazahstanu. »Možnost konflikta širših razsežnosti bo obstajala, dokler Kirgizija ne bo imela močnega vodstva. To se ne bo zgodilo še nekaj časa,« je bil podobno pesimističen tudi Rustam Burnašev, direktor Inštituta za politične rešitve, ki ima sedež prav tako v Kazahstanu.

Ker gre v prvi vrsti za medetnični konflikt, ki skoraj vedno potegne za seboj maščevanje, analitiki opozarjajo, da brez mirovnih enot ne bo šlo. V tem kontekstu omenjajo poleg Organizacije dogovora o kolektivni varnosti še Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ter Šanghajsko organizacijo za sodelovanje.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber