Od naše dopisnice

Rusija je že večkrat poudarila, da razmišlja o aktivnejšem sodelovanju v boju proti talibom, nikakor pa tja ne namerava pošiljati svojih vojakov. A ti so pravzaprav že tam. V 800-članski enoti francoske tujske legije, ki v Afganistanu sodeluje pri operacijah zveze Nato, je namreč kar precej ruskih državljanov.

Rusija že sodeluje tudi pri urjenju afganistanskih varnostnih sil, saj v svojem centru v Moskvi pripravlja afganistanske policiste, ki so jim zaupali boj proti donosni trgovini s prepovedanimi drogami. Direktor ruske agencije za nadzor nad drogam Viktor Ivanov, ki je povrh vsega še veteran afganistanske vojne, v kateri je padlo od 14 do 15 tisoč sovjetskih vojakov, je z dosedanjimi dosežki zelo nezadovoljen. Odločitev ZDA in Nata, da rešitev tega problema zaupa lokalnim oblastem, je označil za povsem zgrešeno, precej pripomb pa je imel tudi na terensko delo.

Med Bushevo vladavino so se problema lotevali predvsem z uničevanjem makovih polj, kar je po mnenju nekaterih analitikov močno prispevalo k podpori talibom, zato je administracija predsednika Obame izbrala mehkejši pristop. Osredotočila se je na laboratorije za pridelavo opija, kmete pa je začela spodbujati k gojenju drugih pridelkov. »Dokler bo v Afganistanu napeto in bodo potekali boji, se nihče ne bo posvečal kmetijstvu. Tudi če bi želeli, ne bodo morali pridelovati žita,« je bil kritičen Ivanov.

Razkril je, da je direktorju ameriškega agencije za boj proti drogam Gilu Kerlikowsku med septembrskim srečanjem v Washingtonu predlagal taktiko, s katero so se Američani v Kolumbiji lotili nezakonitega pridelovanja koke. S pomočjo helikopterjev so polja poškropili s herbicidi. »Upam, da bodo naši pogovori Američane spodbudili k bolj učinkovitim ukrepom,« je kritiziral dosedanjo prakso, s katero so makova polja uničevali bodisi ročno bodisi z buldožerji. Sodeč po nedavnem poročilu Združenih narodov, se je količina makovih polj med leti 2007 in 2008 v Afganistanu resda zmanjšala za 36 odstotkov, vendar je proizvodnja opija upadla le za 10 odstotkov, kar gre pripisati naprednejšim kultivacijskim tehnikam.

Afganistanski heroin pokriva 90 odstotkov potreb v svetu

Ivanov je Združene države obtožil tudi, da jim za rešitev tega problema primanjkuje motivacije, saj heroin, proizveden v Afganistanu, le redko konča na ameriškem tržišču. Afganistanski heroin sicer pokriva kar 90 odstotkov svetovnih potreb in afganistanska heroinska pot poteka prav preko Rusije in držav Srednje Azije. Posledica je od 2 do 2,5 milijona heroinskih odvisnikov v Rusiji, zaradi česar je zanjo prednostna naloga prav boj proti trgovini z drogami v Afganistanu.

Da podpira tudi boj proti talibom, je Rusija dokazala, ko je 6. septembra odprla zračni prostor za prevoz vojakov, orožja, streliva in drugih potrebščin za zavezniške operacije v Afganistanu, kar pa je doslej izkoristilo šele eno ameriško transportno letalo. Sporazum, ki sta ga med obiskom Baracka Obame v Moskvi podpisali zunanji ministrstvi obeh držav, sicer predvideva kar 4500 tovrstnih poletov na leto, kar pomeni 12 na dan. Rusija se je odrekla tudi pristojbinam, ki jim morajo plačevati tuji komercialni prevozniki, s čimer lahko ZDA na leto prihranijo 95 milijonov evrov. Zdaj Združene države razmišljalo, da bi logistično središče za zavezniške operacije v Afganistanu postala Srednja Azija in poudarjajo, da bi od tega vsi imeli koristi. Sami bi dobili boljši in učinkovitejši dostop do Afganistana, obubožani Kirgizija, Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan pa gospodarsko spodbudo. Vprašanje je le, kaj bodo na to porekli v Rusiji.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber