Moskva – Gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Kitajsko naj bi že do leta 2010 doseglo 60 do 80 milijard ameriških dolarjev, sta med dvodnevnim obiskom kitajskega premierja Wen Jiabaa v Moskvi poudarila gostitelja, ruski predsednik Vladimir Putin in premier Viktor Zubkov. K doseganju tega cilja je veliko prispeval že tokratni obisk, med katerim sta sosedi podpisali kar deset medvladnih in gospodarskih sporazumov. Kitajska in Rusija sta se zavezali k sodelovanju na področju energetike, predvsem jedrske energije, in financ ter k skupnim znanstvenim in tehnološkim projektom.
Od naše dopisnice
Kitajski premier Wen Jiabao ni skrival, da se bliskovito rastoče kitajsko gospodarstvo obrača k Rusiji predvsem zaradi neizmernega povpraševanja po energiji in tudi tokratni obisk je bil ploden predvsem glede sodelovanja na področju energetike. Rusija se je zavezala, da bo energetsko podhranjeni Kitajski še naprej pomagala do jedrske energije. Rusko podjetje Atomstrojeksport in jedrska korporacija iz vzhodne kitajske province Jiangsu sta namreč podpisala sporazum o gradnji še dveh jedrskih reaktorjih za elektrarno Tianwan vzhodno od Šanghaja. V provinci, ki je ena od petih kitajskih provinc, v katerih nastaja največ kitajskega družbenega proizvoda in je zaradi oddaljenosti od premogovnikov v notranjosti države med energijsko slabše preskrbljenimi, je Rusija že zgradila dva jedrska reaktorja. Podpisan je bil tudi protokol k sporazumu o sodelovanju pri gradnji plinskih centrifug za bogatenje urana iz leta 1992, v skladu s katerim bodo ruska podjetja Kitajski še pomagala tudi pri gradnji obratov za bogatenje urana.
Sodelovanje na energetskem področju zajema tudi dobavo fosilnih goriv. Moskva naj bi Pekingu že v prihodnjih letih dobavljala 60 do 80 milijard kubičnih metrov plina na leto. Do leta 2008 bo najverjetneje zgrajen naftovod od Sibirije do obrežja Tihega oceana, po katerem bo Rusija dobavljala nafto Japonski in Južni Koreji, Kitajska pa si prizadeva, da bi bil čim prej zgrajen tudi krak do Daqinga na severovzhodu Kitajske. »Rusija bo že čez nekaj let začela dobavljati plin Kitajski, vendar je treba doseči še dogovor o ceni in poteku plinovodov,« je zagotovil prvi namestnik premiera Dmitrij Medvedjev.
Krepitvi vezi med sosedama je bilo posvečeno tudi leto Kitajske v Rusiji, ki se je zdaj izteklo. Doseglo je svoj namen. Med otvoritvenimi slovesnostmi marca v Moskvi sta se namreč kitajski predsednik Hu Jintao in ruski predsednik Vladimir Putin zavezal h krepitvi kitajsko-ruskega gospodarskega sodelovanja, ki da močno zaostaja za vojaškim in varnostnim. Včeraj, ko je prireditve ob letu Kitajske v Rusiji sklenil kitajski premier Wen Jiabao, je ruski premier Viktor Zubkov ponosno razkril, da bo gospodarska menjava med državama letos dosegla rekordnih 40 milijard ameriških dolarjev. »V zadnjih letih smo močno utrdili temelje našega sodelovanja. Odnosi med Rusijo in Kitajsko so dosegli nepričakovane višave,« je bil zadovoljen Zubkov. Do leta 2010 naj bi tudi skupne naložbe dosegle 12 milijard dolarjev, tudi po zaslugi ruskega vabila kitajskim podjetjem pri gradnji infrastrukture za olimpijske igre v Sočiju leta 2014, kjer bodo Kitajski prišle kot naročene izkušnje z olimpijskih iger v Pekingu prihodnje leto.
Ruski predsednik Putin je dal vedeti, da si od kitajskega gospodarskega vzpona obeta koristi tudi Rusija. »Upamo, da bo k uresničitvi velikih načrtov nekaj prispevalo tudi kitajsko-rusko sodelovanje.« Wen je poudaril, da je cilj kitajskega vodstva utrditev kitajskega modela socializma in miroljubna zunanja politika ter krepitev sodelovanja z Rusijo. Kot pomemben forum za dialog o regionalnih in svetovnih problemih je omenil Šanghajsko skupino za sodelovanje, v kateri poleg Rusije in Kitajske sodelujejo še Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan in Uzbekistan.