Od naše dopisnice

»Zahod je izdal Rusijo,« je stavek, ki ga je bilo med včerajšnjo parlamentarno razpravo slišati najpogosteje. V takšnem tonu je izzvenel tudi nastop poveljnika generalštaba ruske vojske Jurija Balujevskega, ki je ocenil, da je sporazum nepravičen, saj omejuje le Rusijo. »Sporazum je dejansko brez omejitev omogočal Natovo strategijo pomikanja proti vzhodu in prerazporeditev ameriške navzočnosti na tem področju, tujim silam pa je hkrati omogočal neposreden nadzor ruske vojske.« Dodal je še, da Rusija sicer nima namena krepiti svoje navzočnosti na teh območjih, da pa si želi pridržati pravico do tega.

Glasovanje v dumi je stranska posledica večmesečnih neuspešnih pogajanj med Rusijo in Združenimi državami o postavitvi protijedrskega ščita, pa tudi pogajanj z Evropsko unijo glede neodvisnosti Kosova. Združene države, Evropska unija in Nato so Rusijo ves ta čas moledovale, naj sporazum, ki je po njihovem temelj evropske varnosti in stabilnosti v obdobju po hladni vojni, ohrani pri življenju. Moskva je vseskozi odgovarjala, da bo pri odločitvi vztrajala, če nasprotna stran ne privoli v čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe (doslej so jo poleg Rusije ratificirale le še Ukrajina, Belorusija in Kazahstan) in če k podpisu ne pristopijo tudi baltske države.

Sporazum o konvencionalnem orožju sta zveza Nato in nekdanja varšavska zveza podpisali leta 1990 in ga zaradi spremenjenih razmer na stari celini dopolnili čez devet let. Sporazum omejuje število tankov, bojnih letal in težkega topništva, nameščenega ali skladiščenega na območju med Uralom in Atlantskim oceanom, predvideva pa tudi vzajemni inšpekcijski nadzor med državami in sodelovanje v okviru vojaških vaj. Zahodne podpisnice zavračajo njegovo ratifikacijo, dokler Rusija ne umakne svoje vojske iz Gruzije in Moldavije, kakor se je zavezala ob podpisu sporazuma. Rusija, ki je sporazum ratificirala leta 2004, na drugi strani nasprotuje Natovi ekspanziji na območja nekdanje varšavske zveze in trdi, da je načrtovana namestitev Natovih sil na ozemlju Romunije in Bolgarije neposredna kršitev sporazuma.

Moratorij bo začel veljati 12. decembra, pred tem pa ga mora potrditi še zgornji dom parlamenta in podpisati predsednik Putin, a to je zgolj formalnost. Predsednik Putin je že dal tudi vedeti, da je uvedba moratorija le del ukrepov, ki jih za zavarovanje svojih interesov načrtuje Moskva. Pred mesecem dni je namreč med srečanjem z ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice in obrambnim ministrom Robertom Gatesom zagrozil tudi z odstopom od ameriško-ruskega sporazuma o raketah srednjega in kratkega dosega, podpisanega pred dvajsetimi leti.

Analitiki zadnjo potezo ocenjujejo kot ruski namig Zahodu, da bo treba v prihodnosti nameniti večjo pozornost ne le vojaškim, ampak tudi širšim ruskim interesom.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber