Moskva – »Zelo sem ponosen, da smo sprejeli takšne odločitve. Če Sovjetska zveza tega ne bi hotela, berlinski zid ne bi padel. Zid se ni porušil sam od sebe, ampak smo ga uničili, tako kot smo uničili SZ,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov povedal v intervjuju za Itar-tass. »Moskva je samo molčala,« je ruski premier Vladimir Putin obžaloval v svoji avtobiografiji V prvi osebi. Nekdanji uslužbenec ruske tajne službe KGB v Dresdnu je molk ob dramatičnih dogodkih razumel kot pešanje sovjetske moči, kar je bilo zanj zelo frustrirajoče.
Moskva – Ruske oblasti se niso odzvale na precej črnogledo oceno vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Johna Craddocka, po kateri bodo odnosi med Rusijo in Združenimi državami Amerike v naslednjih letih postali najbolj zapleteni po koncu hladne vojne. Podobno pesimistična je sicer tudi nova ruska varnostna strategija, katere sprejetje so zaradi pozitivnih signalov Baracka Obame začasno odložili. Kommmersant je objavil nekatere podrobnosti dokumenta, ki ga je označil za izrazito protiameriškega.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Moskva – ZDA so pripravile nov predlog glede protiraketnega ščita v Evropi, ki ga je Rusija prejela le dan prej, preden je predsednik Dmitrij Medvedjev v prvem govoru ljudstvu napovedal, da se bo Moskva odzvala na ameriške načrte z namestitvijo raketnega sistema Iskander v ruski enklavi Kaliningrad. Tako je dal vedeti, da zavrača tudi najnovejši kompromisni predlog. Pravzaprav namerava dialog o tem vprašanju nadaljevati šele po tem, ko bo predsedniške dolžnosti prevzel Barack Obama, s katerim se je Medvedjev že pogovarjal po telefonu. S tem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov seznanil ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice med sobotnim srečanjem v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk.
Moskva – Ruska stran ne popušča in zdaj bi moralo tudi Washingtonu postati kristalno jasno, da je zanjo edina sprejemljiva rešitev opustitev načrtov za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi. V ruskem zunanjem ministrstvu so namreč le dan potem, ko so prejeli najnovejši ameriški pisni predlog, namignili, da jih tudi ta bržkone ne bo zadovoljil. Na obsežno gradivo so čakali vse od srečanja obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav, ki je sredi oktobra potekalo v Moskvi. »Predloge še proučujemo, ampak na prvi pogled lahko povem, da niso tisto, o čemer smo se pogovarjali,« so dokument raztrgali, še preden so se poglobili vanj.
Moskva – Ruska duma je soglasno podprla uvedbo moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi in tako podprla prizadevanja predsednika Vladimirja Putina, ki je odstop od sporazuma napovedal že julija letos. Kot odgovor na širjenje Nata na rusko dvorišče in ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem, je Putin to možnost prvič omenil že v svojem zadnjem nagovoru ljudstva konec aprila.
Moskva – Ameriško-ruski odnosi so zaradi ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita v vzhodni Evropi na najnižji točki doslej in kaže, da jih ne bo »zakrpalo« niti dvodnevno srečanje obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav, ki se je v petek začelo v Moskvi. Za dobrodošlico ameriški zunanji ministrici Condoleezzi Rice in obrambnemu ministru Robertu Gatesu je namreč ruski predsednik Vladimir Putin nič kaj prijazno navrgel, da bo protiraketni ščit pokopal številne že sprejete sporazume o orožju. Gates in Riceova sta na srečanje z ruskim zunanjim ministrov Sergejem Lavrovom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom prišla z debelo študijo o načrtovanem jedrskem dežniku, ki pa Rusov skoraj zagotovo ne bo prepričala.
Moskva – Ruski mediji so se v odzivih na dvodnevno srečanje med ruskim in ameriškim predsednikom Vladimirjem Putinom in Georgem Bushem osredotočili predvsem na analize najnovejšega Putinovega predloga o skupni uporabi radarja Voronež na jugozahodu Rusije in izgradnjo centrov za izmenjavo informacij o raketnih izstrelkih v Moskvi in Bruslju. S sedeža Nata so že sporočili, da so predlog pripravljeni obravnavati na naslednjem srečanju sveta Nato-Rusija, Bushev svetovalec Stephen Headley pa je izjavil, da utegne postati sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eden pomembnejših elementov strateškega partnerstva med ZDA in Rusijo.
Moskva – Poslušalci radia Eho Moskvi so lahko v ponedeljek prisluhnili spopadu argumentov predsednika Sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergeja Mironova in generalnega sekretarja zveze Nato Jaapa de Hoop Schefferja. Sogovornika, ki sta se srečala v Sankt Peterburgu, sta glede Kosova in ameriškega protiraketnega ščita ostala vsak na svojem bregu. Med dialogom, ki ga je Eho Moskvi prenašal v živo, je Mironov napovedal, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN vložila veto na resolucijo o neodvisnosti Kosova. Svarila s tako visoke politične ravni iz Rusije doslej še ni bilo.
