Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Od naše dopisnice
»Ko moj dobri prijatelj Karl Schwarzenberg javno govori, da lahko Belorusija pozabi na članstvo v vzhodnem partnerstvu, če bo priznala Abhazijo in Južno Osetijo, se sprašujem, ali gre za izsiljevanje ali demokratično prakso? Ali ne gre za vplivanje na odločitve, ki bi jih suverene države morale sprejeti same,« je Lavrov kritiziral izjave zunanjega ministra trenutno predsedujoče Češke. Partnerstvo, katerega cilj je zbliževanje z državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, ne pa tudi njihovo članstvo v Evropski uniji, bo uradno zaživelo 7. maja, ko bo v Pragi vrhunsko srečanje. Ali bo na njem sodeloval tudi Lukašenko, ostaja kljub odpravi prepovedi na potovanja v EU skrivnost. »Vse je odvisno od tega, kako se bo v prihodnjih mesecih obnašal Lukašenko,« je poudaril Schwarzenberg.
»Zadnji evropski diktator«, kakor Lukašenka radi imenujejo na Zahodu, se je ta teden kar dvakrat srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. V četrtek v lovski rezidenci Zavidovo nedaleč od Moskve, kjer so sovjetski voditelji nekoč zabavali svoje najtesnejše zaveznike, v soboto pa v zimskem smučarskem središču Krasna Poljana, kjer bo Rusija leta 2014 gostila zimsko olimpijado. Po poročanju Vedomosti je na obeh srečanjih predvsem moledoval za 2,2 milijarde evrov ruskega posojila. Zaradi globalne finančne krize, ki je močno udarila tudi po doslej popolnoma izolirani sovjetski republiki, se je Belorusija že obrnila tudi na Mednarodni denarni sklad, ki ji je odobril 2,46 milijarde dolarjev izrednega posojila.
Rusija pa se ne bori le za ohranitev nadzora nad Belorusijo, ampak želi ostati prvi igralec tudi v Moldaviji oziroma njeni separatistični pokrajini Pridnestrski republiki. Sredi minulega tedna je Medvedjev tako gostil srečanje moldavskega predsednika Vladimirja Voronina in voditelja Pridnestrske republike Igorja Smirnova. Na drugem srečanju najvišjih predstavnikov sprtih strani v zadnjih osmih letih so dosegli precejšen napredek. Voronin in Smirnov sta se strinjala, da se bosta že 25. marca spet srečala na štiri oči, vsi trije sogovorniki so se zavzeli za čimprejšnje nadaljevanje pogajanj v okviru 5+2 (OVSE, Rusija, Ukrajina, EU in ZDA, Moldavija in Pridnestrska republika), prvič pa je bila omenjena tudi možnost, da bi po podpisu mirovnega sporazuma ruske mirovnike nadomestile mednarodne mirovne sile.
Voronin, ki je bil doslej kritičen predvsem zaradi prisotnosti ruskih mirovnikov v Pridnestrski republiki, je tokrat pozdravil osebna mirovna prizadevanja ruskega predsednika, Smirnov pa je Rusijo tako rekoč koval v zvezde. »Mednarodno priznanje ni pomembno. Imamo svojo zgodovino, rusko mentaliteto in jezik, z Rusijo pa delimo tudi zunanjepolitične prioritete. Od 500 tisoč državljanov jih ima 130 tisoč tudi rusko državljanstvo,« je pojasnil skupini tujih novinarjev. Po trditvah voditelja, ki v nasprotju z Lukašenkom še zdaj ne more potovati v EU, prepovedan pa ima tudi vstop v ZDA, si ameriška obveščevalna agencija CIA že dolgo prizadeva za izkoreninjenje ruske prisotnosti v republiki, in sicer z že znano taktiko sponzoriranja moldavske opozicije.
Pridnestrska republika sodi med t.i. zamrznjene konflikte na postsovjetskem prostranstvu. Od Moldavije se je leta 1990 odcepila zaradi bojazni, da se bo ta poskušala združiti s sosednjo Romunijo, s katero so prebivalci zahodno od reke Dnester zgodovinsko bolj povezani kot z Rusijo. Izbruhnila je vojna, v kateri so sodelovali tudi ruski vojaki, ki so v vlogi mirovnikov tam še zdaj. Vseskozi so deležni očitkov, da podpirajo separatiste.