Moskva – V treh mednarodno nepriznanih republikah na postsovjetskem območju – Pridnestrski republiki, Abhaziji in Južni Osetiji – so zamenjali dolgoletne predsednike, še bolj kot to pa je za njihovo prihodnost pomembno, da se na položaj ruskega predsednika v začetku maja vrača Putin.
Moskva – Ko je Kosovo 17. februarja 2008 enostransko razglasilo neodvisnost, ki so jo nemudoma priznale številne države, je bil to velik udarec ruski verodostojnosti v mednarodni skupnosti. Ruska diplomacija je namreč temu ves čas ostro nasprotovala, pri tem pa navajala, da utegne priznanje separatistične pokrajine brez soglasja prizadete države ustvariti nevaren precedens za ozemeljske spore po vsem svetu. Pri tem argumentu vztraja tudi po nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), ki je razsodilo, da enostranska razglasitev neodvisnosti ni bila kršitev mednarodnega prava. Po drugi strani je odločitev ICJ močno oslabila argumente Zahoda, ki vztraja pri nelegalnosti ruskega priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Oblasti separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so v četrtek sporočile, da bodo že v naslednjih dneh na Rusijo, Skupnost neodvisnih držav in Združene narode naslovile prošnjo za priznanje neodvisnosti. Pridružila se jim bo tudi moldavska Pridnestrska republika.
Moskva – »Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa bo Nato prekoračil svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z Združenimi narodi. Če nas ne bodo upoštevali, bomo morali uporabiti brutalno vojaško silo,« je ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin zagrozil dan po množičnih protestih v Beogradu. Zanikal je, da za nemiri stoji tudi uradna Moskva. Ta je četrtkovo uničenje v Beogradu obžalovala in s prstom pokazala na države, ki so priznale Kosovo. » Morali bi se zavedati posledic,« je suho pripomnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
Moskva – V luči poročil o skorajšnji enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova in takojšnjem priznanju s strani evropskih držav Rusija znova opozarja. Evropsko unijo svari, da bo to imelo negativne posledice za nadaljevanje evropsko-ruskega dialoga. Analitiki med možnimi ruskimi protiukrepi na razglasitev neodvisnosti poleg prihoda ruske vojske omenjajo še prekinitev dobave plina Evropi, podporo neodvisnosti separatističnim pokrajinam na ozemlju nekdanje SZ in blokado vstopa Kosova v mednarodne organizacije.
Moskva – Poslušalci radia Eho Moskvi so lahko v ponedeljek prisluhnili spopadu argumentov predsednika Sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergeja Mironova in generalnega sekretarja zveze Nato Jaapa de Hoop Schefferja. Sogovornika, ki sta se srečala v Sankt Peterburgu, sta glede Kosova in ameriškega protiraketnega ščita ostala vsak na svojem bregu. Med dialogom, ki ga je Eho Moskvi prenašal v živo, je Mironov napovedal, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN vložila veto na resolucijo o neodvisnosti Kosova. Svarila s tako visoke politične ravni iz Rusije doslej še ni bilo.
