Moskva – V treh mednarodno nepriznanih republikah na postsovjetskem območju – Pridnestrski republiki, Abhaziji in Južni Osetiji – so zamenjali dolgoletne predsednike, še bolj kot to pa je za njihovo prihodnost pomembno, da se na položaj ruskega predsednika v začetku maja vrača Putin.
Med svojima prvima predsedniškima mandatoma je zaslovel z agresivno zunanjo politiko, v katero sodijo tudi aktivna prizadevanja za de facto odcepitev separatističnih pokrajin, ki so v resnici predvsem ruski protektorati. Pridnestrska republika je enklava na vzhodu Moldavije, ki se je od matične države odcepila po oboroženem spopadu v začetku 90. let prejšnjega stoletja. »V času zamrznjeno republiko« s 700.000 prebivalci je dolgih 20. let vodil predsednik Igor Smirnov. Decembra lani ga je na volitvah premagal 44. letni Jevgenij Ševčuk, ustanovitelj Stranke preporoda in nekdanji predsednik vrhovnega sovjeta, česar so se najbolj razveselili predstavniki Moldavije in Evropske unije, saj je obljubljal pragmatično politiko, v kateri bo poleg sodelovanja z Moskvo krepil tudi stike z Brusljem in Kišinjovom.
Rusija, ki v pokrajino vsako leto pošlje 22 milijonov evrov pomoči, subvencionirala pa jih je tudi z odpisom 2,2 milijarde evrov vrednega plinskega dolga, ima, kot vse kaže, drugačne načrte. Za posebnega predsedniškega odposlanca v Pridnestrski republiki je imenovala nekdanjega veleposlanika Nata, zdaj pa namestnika premiera in glavnega ruskega pogajalca o protiraketnem ščitu Dmitrija Rogozina. V ruskih medijih so se kmalu po njegovem obisku v glavnem mestu separatistične pokrajine Tiraspolu pojavile informacije, da bo Rusija v odgovor na ameriški protiraketni ščit v Pridnestrski republiki postavila radarsko postajo in rakete iskander, kar je že zanikal.
Z ruskimi potnimi listi do ruskih protektoratov
Na drugi strani je potrdil, da iz pokrajine ne nameravajo umakniti svojih mirovnih enot, ampak jih nameravajo celo na novo oborožiti, kar je zbudilo strah, da se pripravlja podoben scenarij kakor v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, ki jih je Rusija po vojni avgusta 2008 priznala za samostojni državi. Še bolj zato, ker tudi prebivalcem Pridnestrske republike že delijo ruske potne liste. »Nekdanji sovjetski državljani imajo pravico izbrati državljanstvo, ki ga hočejo. Večina je izbrala rusko državljanstvo,« se je pohvalil Rogozin. Moldavski strokovnjak Nicu Popescu v njegovem ravnanju opaža prva znamenja vračanja agresivne zunanje politike, ki je zaznamovala prva dva predsedniška mandata Vladimirja Putina. »Sumimo, da cilj Rusije ni reintegracija Moldavije, ampak vse večja odvisnost Pridnestrske republike od Rusije,« je opozoril na razprave o sprejetju ruskega rublja kot domače valute.
Že avgusta so novega predsednika dobili tudi v Abhaziji, gruzinski separatistični pokrajini ob Črnem morju, kjer živi med 180.000 in 215.000 prebivalcev. Na ta položaj je bil izvoljen nekdanji podpredsednik Aleksander Ankvab, ki je na tem položaju nasledil dolgoletnega predsednika Sergeja Bagapša, za katerega je bila lani usodna operacija na pljučih. »S Putinovim prihodom je Rusija postala država, ki ima o sebi dobro mnenje. Šestindvajsetega avgusta 2008 je priznala našo samostojnost in nas ni pustila na cedilu,« je Ankvab v intervjuju po avgustovski vojni povedal za Delo. Od takrat je Abhazija le še bolj odvisna od Rusije, ki je tja napotila 5000 svojih vojakov, pokupila pa je tudi večino tamkajšnjih nepremičnin. Premosorazmerno s tem narašča število prebivalcev, ki vse večji odvisnosti od Rusije nasprotujejo, nekateri poznavalci kot protiruskega označujejo tudi februarski poskus atentata na novega predsednika.
Ruski izzivi na Južnem Kavkazu
Z Rusijo povezane dileme imajo tudi v drugi gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, kjer se je število prebivalcev po vojni zmanjšalo na komaj 45.000, saj je pokrajino zapustila večina tam živečih Gruzincev. Po predsedniških volitvah novembra lani, na katerih je zmagala opozicijska kandidatka Ala Džiojeva, se je država znašla na robu državljanske vojne. Vrhovno sodišče je zaradi domnevnih nepravilnosti volitve razveljavilo, na ponovljenih volitvah v začetku aprila pa je zmagal nekdanji vodja tajne službe KGB Leonid Tibilov. Opisujejo ga kot »pragmatičnega politika, ki si je za glavno nalogo zastavil izkoreninjenje korupcije«. V času vladavine nekdanjega predsednika Eduarda Kokojtija je v koruptivni shemi poniknila tudi večina ruskih sredstev, ki so bila namenjena obnovi razdejane infrastrukture. Tudi uspeh Tibilova je v prvi vrsti odvisen od ruske politične volje. »Gruzija je postala zgled tega, kaj lahko prinese partnerstvo z Združenimi državami Amerike, Južna Osetija pa bi lahko postala zgled tega, kaj lahko Rusija doseže v Evraziji. Če hoče biti uspešna, se mora Moskva znebiti številnih poslovnežev na oblasti, ki jim ni mar za državne interese Južnega Kavkaza. Sicer Južna Osetija ne bo zmogla premagati krize,« piše Sergej Markedonov v komentarju Južni izzivi.