Moskva – V treh mednarodno nepriznanih republikah na postsovjetskem območju – Pridnestrski republiki, Abhaziji in Južni Osetiji – so zamenjali dolgoletne predsednike, še bolj kot to pa je za njihovo prihodnost pomembno, da se na položaj ruskega predsednika v začetku maja vrača Putin.
Moskva – V noči na 8. avgust 2008 je gruzinska vojska silovito napadla prestolnico separatistične pokrajine Južna Osetija, že naslednji dan pa je v Chinvali prihrumelo 50.000 ruskih vojakov, pred katerimi je Gruzija klonila pet dni pozneje. Takrat sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Saakašvili podpisala mirovni sporazum, dosežen s posredovanjem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Na zahtevo Moskve so iz prvotnega predloga izpustili zahtevo po »spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije« in Rusija je že konec avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in druge gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Obe sta zdaj ruska protektorata, v katerih so nameščeni ruski vojaki in kamor je Rusija v minulih treh letih poslala kar 40 milijard rubljev finančne pomoči.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na žalni slovesnosti v Moskvi poslovil od abhazijskega predsednika Sergeja Bagapša, ki je v 62. letu starosti umrl po operaciji na pljučih. Pokopan bo v rojstni vasi Džgerda v Abhaziji, kjer so razglasili tridnevno žalovanje. Ob smrti »očeta naroda«, ki je Abhazijo popeljal do de facto neodvisnosti, se postavlja vprašanje o prihodnosti manj kot 9000 kvadratnih kilometrov velike gruzinske separatistične pokrajine ob Črnem morju, kjer živi manj kot 300.000 ljudi.
Moskva – »Vedno smo se zavzemali za pogajanja z Rusijo, a so naša vabila k dialogu vselej zelo grobo zavrnili. Nimam druge možnosti, kakor da se obrnem k moralni avtoriteti evropskega parlamenta in sprejmem enostransko zavezo o neuporabi sile,« se je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili v intervjuju za francoski Figaro zavezal, da gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije ne bo poskušal še enkrat pokoriti s silo. Še isti dan je obljubo ponovil tudi pred evropskim parlamentom v Strasbourgu. Pred tem so pri ruski Nezavisimi Gazeti poročali, da se je v Londonu srečal z ruskim poslovnežem, ki je blizu Kremlju, in se z njim menda pogovarjal o obnovitvi diplomatskih odnosov, pretrganih po petdnevni gruzinsko-ruski vojni. Po spopadu je Rusija priznala samostojnost Južne Osetije in Abhazije, ki sta zdaj nekakšna ruska protektorata.
Moskva – Rusija je manj kot teden dni po drugi obletnici začetka vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji sporočila, da je tam in v drugi gruzinski uporni pokrajini Abhaziji namestila sisteme zračne obrambe. Napoved je sprožila ostre obsodbe gruzinske strani, v Washingtonu pa so se odzvali precej zadržano: »Po naših informacijah je Rusija v Abhaziji že pred dvema letoma namestila napredne protiraketne sisteme S-300, ali so temu dodali nove, še preverjamo.«
Moskva – Abhazijski predsednik Sergej Bagapš, ki je bil pred tednom dni v drugo inavguriran na položaj predsednika, je na prvi uradni obisk odpotoval v Moskvo, čeprav ga je abhaška opozicija v preteklosti nenehno obtoževala, da bogastvo svojega naroda razprodaja Rusiji. Tokrat je v Kremelj prišel s povsem novo legitimiteto, saj je bil decembra s prepričljivo večino ponovno izvoljen na predsedniški položaj. Kot predsednik mednarodno nepriznane republike ne dobiva veliko vabil tujih državnikov, zato mu ne preostane drugega, kakor da še naprej sodeluje z ogromno sosedo. Tokrat je z njo podpisal sveženj sporazumov o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
Moskva – Prve volitve po lanskem ruskem posegu in priznanju so v Abhaziji minile mirno in kljub napovedim drugouvrščenega Raula Hadžimbarja povolilnih protestov ni bilo. Evropska unija, ki Abhazijo še naprej obravnava kot gruzinsko separatistično pokrajino, je sporočila, da volitev ne priznava, jih je pa pozdravila Rusija, ki je, kakor kaže, dosegla, da bo Abhazija že v kratkem dočakala še eno priznanje. Pacifiški otoček Nauru naj bi jo priznal skupaj z drugo gruzinsko separatistično pokrajino Južno Osetijo, v zameno pa naj bi dobil 34 milijonov evrov ruske finančne pomoči.
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
Moskva – V gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji so včeraj zaznamovali prvo obletnico ruskega priznanja. Pozneje je pokrajini priznala le še Nikaragva, zato živita v popolni mednarodni izolaciji in sta odvisni izključno od ruske humanitarne pomoči. Ob tej priložnosti je rusko zunanje ministrstvo pozvalo mednarodno skupnost, naj sledi njenemu zgledu, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, saj se temu odločno upirajo celo države postsovjetskega prostranstva, kakršna je, denimo, Belorusija.
